Piše: Miha Jensterle

Laž, podprta s strahom, postane resnica...
Recimo, da imaš prijatelja, ki mu zaupaš. In nenadoma ti 'nek tretji' reče, da je ta tvoj prijatelj nate tako jezen, da je bil kupil orožje, da te ubije. V strahu za svoje življenje greš in kupiš pištolo 'še sam'. Tvoj 'zaščitnik' seveda 'izda' tvojemu prijatelju, da imaš ti pištolo 'zanj'. In tvoj prijatelj dejansko kupi orožje, da se brani pred tabo.

In ko se srečata, se pobijeta med seboj in....
... laž, podprta s strahom, postane 'resnica'...

Koliko mrtvih v zgodovini je bilo posledica takšne laži? 'Umetnega' strahu?
Ali ne 'izobražuje' vsaka država otroke v vojake? In ali jih ne 'šopajo' še danes s sovraštvom do otrok drugih držav, ki svoje učijo isto: sovraštvo do 'tujih'? In ko se srečajo, se pobijejo med seboj...?

Kako magi obračajo pozornost ljudem?

Nekoč smo prebivalci Slovenije živeli v humanistično nastrojeni državi, kjer je bilo 'skupno dobro' važnejše od 'individualnega' blagostanja. 'Naše' pomembnejše od 'mojega'. In država je, v duhu socialne države, prevzela vso odgovornost za 'dobro ljudi' - skrbela za otroke in odrasle, za vrtce in penzije, kot tudi za infrastrukturo. In blagostanje ljudstva je, približno enakomerno povsod, cvetelo v skladu z razvojem celotne države.

Toda 'državni kapitalizem s človečnim obrazom', kakršnega je 'furala' Titova Juga, je šel v nos vsem 'kapitalistom', tako duhovnim kot materjalnim 'vele-posestnikom', ki so se imeli za 'izjemne' in se čutili omejene v svoji rasti in podcenjene v družbeni sceni.

In po Titovi smrti so duhovni in materjalni 'posestniki' zorganizirali proti-revolucijo proti humanizmu in socialni državi in enakovrednemu odnosu.

Zagovorniki egoizma - 'svetosti neomejene privatne lastnine' in kastnega sistema intelektualec/delavec in bogat/suženj -, so se zbrali v DEMOS in povzdignili privatno lastnino v nebo. Humanizem so proglasili za 'satana' in vse humaniste od tedaj zmerjajo s 'prekleti komunisti' (in komunistom s tem priznavajo humanizem!). In s preklinjanjem humanih odnosov v družbi so zrušili socialno, humanistično urejeno in v so-upravljanje skupne lastnine usmerjeno državo (samoupravljanje).

DEMOS je navijačem za 'novo državo' obljubljal demokracijo in svobodo netlačenosti - neodvisnost 'duše in telesa' – torej 'vodoravni' sistem medsebojnih odnosov, kjer ni 'dominacije' in ne 'tirana' oziroma 'ne Miloševiča ne Beograda'. A spet so nam, namesto vodoravnega demokratičnega sistema, neo-povzpetniki vsilili nečlovečno plenilsko-živinorejsko hierarhično logiko gospodar/lutka kot 'božji zakon'. In betonirajo nas, ljudstvo, z ekonomskimi, političnimi in medijskimi prijemi v brezpravje nove 'kaste sužnjev'. V družbo zmagovalec/suženj, bogat/suženj, vojak/suženj...

Danes plačujemo 'krvni dvek' namesto 'Beogradu' imperialistu Bushu, ukazi, kaj lahko sadimo in kaj ne, pa prihajajo le še iz Bruslja.

Speljali so nas, ljudstvo – ovce, slovenski 'ovni' Demosovci, v suženjstvo imperjalistom in kapitalistom. Iz 'služenja humanizmu'?

-------------------------

Kot doslej po vseh uspešnih 'osvoboditvah ljudstva', so 'zmagovalci revolucije' prišli do ukaza in, kot v Orwellovi Živalski farmi, celo torto razgrabili 'zase' ter pričeli 'gospodariti z ovcami' in zatirati 'opozicijo'?'manjvredne'.

Živalska farma se je zgodila tudi v Sloveniji

Do osvoboditve smo imeli vsi na ustih besedo 'svoboda', od osvoboditve naprej je le kreg zal pravico komande, za pravico krasti in nadzorovati druge, borba za svobodo duše in netlačenost, za človeško dostojanstvo, pa je spet v 'ilegali' in humanizem je zasmehovan, celo z zakonom prepovedan.

Ob osamosvojitvi so 'veliki magi' ljudem pričeli 'socialistične glave' iz humanistične naravnanosti in prijateljskega dojemanja sveta sukati v vse smeri:
- 'navzdol' v zaničevanje in poniževanje 'nižjih'
- 'navzgor' v čaščenje in poveličevanje 'višjih'
- v 'levo' (neo-imperjalizem - ropanje skupne lastnine) in/ali
- 'desno' (kapitalizem - obrambo in nadzor 'lastne' svojine) in/ali
- 'nazaj' (revanšizem).

Le gledati naravnost predse, je postalo spet 'herezija'. Usmerjati pogled v naraven svet, tja, kjer dejansko živimo in kjer 'vlada' narava z radodarnostjo/kaznijo po naravnem zakonu setve in žetve, je postalo prepovedano.

'Vsi Slovenci in Slovenke svobodni!', je bil revolucionarni klic Demosa.

A ljudem so, rušilci humanizma in kmečke logike (common sence ? sence for common), najprej vzeli vse 'skupno dobro' in jim v zameno za VSE SLOVENSKO BOGASTVO podtaknili brezvredne listke - certifikate. Kot pri monopoliju. A ta 'brezvreden papir' je postal, ko so jih ljudje pričeli drug drugemu prodajati, v trenutku 'bankovec' in preokupacija vseh prebivalcev Slovenije.

Z enim samim 'udarcem' so 'veliki magi' slovenskemu življu odvzeli vso 'skupno dobro' in 'obrnili pamet'. Obrnili pozornost in zamenjali perspektivo. Prej razumni kmet, iščoč 'srečo' s pridnostjo in znanjem, prizemljen v realno življenje, je mutiral' v igralca na srečo. 'Gemblarja'. Stavca na konjskih dirkah. In delavnost je nenadoma postalo 'bebavost', poštenje 'idealizem'.

Zapušča kmet danes 'prekleto' nestanovitno polje in rine v mesto da postane le eno – 'najboljši' lovec na izplen. Zmagovalec borze. Nekdaj pregovorno delaven in pošten kmečki živelj Slovenije je bil polje in delo in 'zakon setve in žetve' preklel. Kajti 'igralec' dobičkolovsko verjame le še v 'pravi vložek', priliko 'dobitka' in v 'srečo'. In spremlja le še, kaj 'se trenutno dviguje' in 'kaj trenutno pada' in stavi, kot na konjskih dirkah, na najhitrejšega konja. Ne glede na to, kaj rastoče delnice 'gradijo' in kaj 'rušijo'.

In ker delnice vojne in kemično-farmacevtske industrije (in iger) danes rastejo najhitreje, jih ljudje trumoma kupujejo in s tem nehumano podpirajo tako predatorstvo, vojno kot paniko.

------------------------------------

Mediji so glavna 'usta' magov, ki ljudem 'sugerirajo' darvinistično pot in predatorsko-požrtno obnašanje. TV nasilje otroke uči le še divjaške logike 'frajer/luzer', z reklamami jih 'norijo' v konzumerstvo.in 'TV kvizi' so postali 'učilnica medčloveških odnosov'.

Vsakdo lahko opazuje, kako »Najšibkejši člen« danes otroke in tudi odrasle uči zaničevati 'luzerje' in poveličevati 'zmagovalce' - povzpetnega egoizma. Violeta Tomič uči gledalce darvinističnega brezčutja – kako poniževati in zaničevati in mučiti šibkejše – vse 'premagance'. Uči slovenski narod 'gledati navzdol' na manj 'obdarjene', in zmagovalce gledati 'navgor', častiti 'višje', 'frajerje'. Odpira javnosti 'perspektivo gor/dol oziroma utira pot oholosti.

»Miljonar« pa, kjer je bilo treba za 'zmago' še kaj 'imeti v glavi', je danes že preteklost. Pamet v Sloveniji ne pomeni nič več, kajti 'pamet je v Sloveniji šla na dopust'. 'Kvalitete 'igralcev' postajajo 'agresivnost', 'zvitost' in 'zahrbtnost'. In krutost.

A največji 'poden' je prav gotovo najnovejša 'uspešnica' »Vzemi ali pusti«, v kateri kot vrhunec plehkosti 'klobasač' v 'mesarski oddaji' poneumlja poslušalstvo v površinsko bebavost in v 'logiko golega naključja'. Logiko iger na srečo.

---------------------------------------

Slovenija danes posledično postaja evropski Las Vegas, center iger na srečo in logika 'vloži ali pusti' je 'že zakon'. Večina prebivalk in prebivalcev Slovenije so danes igralci na vseh mogočih loterijah in na borzi, 'vlagatelji', ki preklinjajo svoje korenine - 'kmeta' in 'kmečko pamet' – logiko narave. In naravo vse bolj dojemajo kot 'plen' in/ali 'škodljivca'. Nasprotnika, katerega je treba 'uničiti'. In se pred 'njo' zaščititi. Zemlje se dotaknejo intelektualci le še v rokavicah. In ženske se mačo dotakne le še s kondomom.

In čeprav njihovo pohlepno egocentrično delovanje dehumanizira družbo, siromaši planet in sosestvo in vse otroke sveta, si vsi plenilci okolja in zaničevalci soljudi, ki sebe cenijo kot kralje a sočloveka kot pest riža, domišljajo celo, da so dobri ljudje in dobri kristjani. Saj vendar ja nenehno govorijo, da so 'za mir'. In, si 'slabo vest' ja pridno pomirjajo s kupovanjem odpustkov v 'Vatikanu' ali darujejo drobtinice Unicefu.

Dobri ljudje? Pa čeprav humanista Jezusa spet pribijajo na 'križ greha', ko preklinjajo humanizem in poveličujejo egoizem? Pa čeprav bogatijo na 'borzi dobrin in minimalne plače'? Pa čeprav, kot so bili stari Rimljani, 'volijo' le še 'denarja in iger'? Zahtevajo sužnje in gladiatorje?

Manipulacija s strahom, željo, bolečino in 'znanim'

Radovednost, strah, želja in bolečina (mati strahu)' - so 'štiri energije', ki otroku 'obračajo pozornost' v 'točko', in ga vlečejo in usmerjajo', učijo. In trenutno 'znano', znanje o okoljnem 'vidnem' svetu in o sebi in (še neprepoznavni) Celoti', je njegova (in naša) trenutna 'orientacija' v vesolju...

-----------------------

V avtoritativnem okolju, pa naj vlada moč, znanost ali vera, je bila radovednost vedno prepoznana ko 'hiba' otroka, saj se vse avtoritete bojijo modrih 'otroških vprašanj', zato je 'živost otroka' zatrta na samem začetku. Kajti avtoriteta - 'personifikacija pastirske pameti' – hoče ukazovati in zahteva podrejenost 'ovc', uboganje in sledenje 'nauku'. Otrok zato ne sme 'sam razmišljati po svoje' in sam raziskovati okolja. Radovednost, 'prosto pozornost otroka' ukrotijo učitelji 'koncentracije' v osredotočeno 'sledenje odraslim' vzorcem obnašanja.

Radovednost v otroku zamenja strah, vera v 'odrešujočo' atoriteto in slepoubogljivo sledenje ‘vizijam’ avtoritete.

Ako se v avtoritativnem okolju otrok ne pusti 'vodit za nos', ako ga svoboda radovednosti 'ne spusti' in se upre egoizmu odraslega sveta ter vzgoji v ovco, 'junaka', mučenika ali japija, ga odrasli svet zastraši s palico in/ali (pod)kupi s čokolado, le da ga spelje v logiko nagrade/kazni; in če še ta 'vzvod' ne prime, avtoriteta ne(pod)kupljive izniči.

Pahniti otroka ali/in odraslega v stanje panike in nadzorovati njegove 'predstave o svetu' s strahovi/željeami', so znali že ob ognju sedeči vrači kamene dobe. In usmerjati 'sužnje' s fizično ali psihično bolečino, so 'iznašli' še prej. In 'najstarejše orodje' - palica, korenček in 'bolečina' so Pozejdonov (Pozejdon – gr. Bog vsega znanega, nazadnje le bog morja) 'trizob', s katerim 'veliki magi' - gospodarji sveta od nekdaj 'zbadajo', nadzorujejo in premikajo 'šahovske figure' po šahovnici 'usod'. Tudi danes.

'Na zahodu torej nič novega?

Interakcija strahu in želje in bolečine ter 'spomina', 'zmeda v človekovi zavesti', je izvor obnašanja današnjega človeka in vzrok vse bolečine sveta, vseh sprememb in naša 'trenutna realnost'.

In soočiti se z lastnimi željami, strahovi, bolečino in lastnim 'obzorjem'...
... je izziv za vse k svobodi 'težeče' ljudi vsake dobe. In ne ponižnost, ne želja in ne volja ti ne otpre vrata v nenemir in zaupanje naravi in naravnim zakonom. Le otroška radovednost in dobrohotno srce ima ključ do ' še neznanega' – ljubezni, svobode in modrosti...

---------------------------------

Strah, želja, sovraštvo, žalost, pohlep, zavist..., vse to so čustveni del naše zavesti, ki so dejansko mrtev spomin, nekaj, kar ‘v realnosti’ ne obstaja več. A lahko, ako postane naš 'gospodar', vsako med temi čustvi postane 'center' našega spomina in s tem izvir našega odnosa do okolja. Tedaj čustvo 'ukrade človeku dolgoročni pogled in s tem razum’, saj razum ujame v svoj 'pradavni' vzorec.

Pohlep, ako zavlada človeku, človekovo znanje uporablja le za eno - pridobivanje in zbiranje 'stvari' in 'položajev'. Sovraštvo logiko in znanje rabi za načrtovanje maščevanja. Žalost za iskanje odgovora na 'večno' vprašanje o minljivosti in odpuščanju, Želja nam vzame 'periferni vid' in nas osredotoči in vleče in 'odpelje' iz obdajajoče lepote v 'jutrišnjo srečo'. In strah?

Strah je spomin. Je podatek iz preteklosti na doživeto ali (izračunano) možno prihajajočo bolečino; in na smrt, konec, neznano. Ta ‘odtis v spominu’ nas, a le kadar smo v ‘stanju razumnosti’, usmerja v izognitev 'napake, greha, slabega' in je torej 'oče' pazljivosti, razumnega obnašanja, zaščitnik pred poškodbami telesa in duha. Razum (otrok strahu) človeku nenehno išče varno pot v raj, kjer ni ne strahu in ne bolečine. In (oče) strah mu neprestano usmerja oči v iskanje 'nevarnosti', 'hudega psa', saj ga sili v izogibanje 'bolečini in smrti'.

Strah je energija, ki deluje le na vse prestrašene in jim skrči domet. Prično misliti ‘egoistično’, ‘lokalno’ in delovatri po vzorcu, ki ga diktira strah. Jutri jim postane pomembnejše od večnosti. Lastna varnost prioriteta. Vsem prestrašenim se percepcija spremeni.

Razum, ko je prost strahu, prost ‘očetovega’ pritiska, okoli sebe in gleda tudi v prihodnost. Okoli išče odgovore na svoja vprašanja in koristne opeke za jutrišnjo blaginjo in ne vidi le do jutrišnjega izplena, razmišlja tudi o svojih vnukih in tudi o smrti, koncu ali večnosti.

----------------------------------

Mnogi otroci so zastrašeni in se bojijo vsega 'neznanega', zbežijo že ob šelestenju listja in nikoli nočejo videti, kaj 'lomasti' okoli in kaj prihaja iz 'teme'.
Drugi, 'junaški', prično takoj iskati 'zaščito pred zmajem' in 'izhod', zbirati orožje za obrambo in graditi okope.
A tretji, radovedni?
Radovednost je edina energija, ki 'raztaplja' strah. Kajti radoveden otrok ne zbeži, pa čeprav ga strahlja, temveč počaka, da vidi, kdo prihaja iz teme in strahu pogleda v obraz. In se z njim spoprijatelji.
Kot se je bilo zgodilo z ognjem.
Ogenj je, kot pravijo nekateri, 'ukrotil' le človek, vse druge živali, razen vešč, od ognja bežijo. A ognja človek ni ukrotil in še danes mu pobegne izpod nadzora. Ogen je človek ‘spoznal’. Nekoč nek otrok pred ognjem ni zbežal kot vsi drugi. Ustavil se je v varni razdalji, opazoval 'življenje in umiranje ognja’, njegove 'navade' in se končno z njim sprijateljil. Da ni umrl, mu je prinesel suhih vej za hrano….
Največji sovražnik je 'mutiral' v človekovega največjega zaveznika.
---------------------------------------

Trenutni strah poveča izločanje adrenalina, ki ljudem trenutno da energijo 'bega ali napada', a dolgoročni strah (stress) ljudi 'hromi' in jim jemlje energijo ustvarjanja in moč upiranja. Ker se jim izračunan svet lepe prihodnosti, ki ga sanjajo, maje, postanejo negotovi, nesamozavestni…

Strah zastrašene posameznike zbije v 'ovce' in 'zbira v grupe z istimi strahovi', kjer se 'skupaj' počutijo močnejši. In večji strah 'prihaja', večje obzidje si zgradijo in večjo zalogo potrebujejo prestrašeni. In močnejše orožje za obrambo 'strahu' potrebujejo. In močnejša vojska v 'rokah nekoga' lahko postanejo. Kajti prestrašeni, panično iščoč izhod, poklonijo svoje zaupanje in energijo vsakomur, ki jim strah 'zmanjša', vsakomur, ki jim obljublja 'raj' – stanje brez strahu in bolečine. Jutri ali po smrti.

Strah torej ljudi prestraši v izkanje ‘izhoda' – avtoritete –ukaza’ zahtevajoče ovce in strah vedno naplavi 'avtoritete', ki so se do sedaj v zgodovini, razen redkih svetlih izjem, kot je npr. Gandhi, vedno izkazali kot 'egoisti', saj so ovce porabili za lastno molžo in ovne za obrambo svojih privilegijev in nagrabljenega bogastva.

Strah je najboljši kupec

Strah je tudi največji kupec in 'najboljši' potrošnik 'brez dna'. Saj v prestrašenosti ostane vsak 's sabo' sam; in v strahu mnogo ljudi prično iskati izhod egoistično, le 'zase'. In 'ker zdaj še lahko, za kasneje se ne ve', pesimistični ljudje hedonistično zapravljajo in kradejo, nosijo domov in čakajo na 'katastrofo - konec.'

A bolj je človek samoljuben, manj je v njem ljubezni in bolj je 'notranje' prazen. In večja je posledično njena notranja praznina, bolj je 'duša' osamljena in večji je 'njen' strah. Zato potrebuje več 'zunanje polnitve'. Pozornosti in igrač. In pohlepnost z egoizmom raste. Vse bolj 'lačen' postaja egoist, da nasiti svoj panični Ego. In vse bolj brezobziren pri izbiri sredstev za dosego še večjega hamburgerja postaja.

Simptom notranje praznine se kaže v potrošništvu. V nakupovanju nepotrebnih 'stvari'. V materjalnem preobilju. In v podrejanju 'sebi' vsega, kar 'si lahko privoščiš'. In še več. V potrebi po 'sužnjih', ki bi 'gospodu' stregli...

Koliko ljudi egoistično kupuje dandanes, ko jih muči depresija, darila 'ubogemu sebi', da se sebi zdijo dovolj 'pomembni' in vredni' – ljubljeni, da si umetno dvignejo 'samozavest'? Koliko ljudi svojo 'luknjo osamljenosti in strahu' polni s čokolado?

(Namesto da bi darilo kupili sočlovekui in svojo 'nepomembnost nasitili s tujim veseljem'? In shujšali? In postali ljubezniva bitja?)

---------------------------------

In potem v ameriško potrošniško družbo, kjer že tako vsakdo kupuje 'darila ' le sebi, pade teroristični napad na WTO. Panika v Ameriki pokupi vse plinske maske, vso protiteroristično zaščitno opremo. Vojska proda vse 'odpisano robo' ; in trgovci z orožjem in industrija orožja cveti. In ‘terorizem postane osnova za igro 'zasledovanje terorista – zajca – humanista', ki je danes postalo gibalo planeta. Čudovita krinka za zatrtje humanizma in lažno opravičilo za zavzetje sveta.

In v Azijsko-evropski, 'ne-buševski svet', sedaj nenadoma prileti 'ptica z gripo' in medijska prodaja se prične: Vrh svetovne politike, Bush, naredi iz tega 'svetovni problem' in v strahu za svojo rit, paniki dandanes skoraj mečejo 'dol' vlade, ker ne zagotovijo dovolj cepiva. Ljudje v paniki se pretepajo v vrsti za cepivo., čeprav le-ta sploh ne pomaga in nima veze s ptičjo gripo.

Ljudje, ko jim zavlada strah, izgubijo razum. In zato ne vidijo, da je v tej zgodbi na milijone nategnjenih in le en zmagovalec. Bushov družabnik v ropanju sveta Rumsfeld, ki si mane roke. Farmacevtska firma, ki si je bila uzurpirala izključno pravico izdelovati cepivo proti (ptičji) gripi, je v njegovi lasti.

In vsa panika je le dobra priprava okolja, tržišča, za dober 'izplen' farmacevtov in zdravnikov?
Ker sta sovraštvo in strah najboljša kupca?

Vojna in panika idealni trg za politika in trgovca?

Strah kot sredstvo manipulacije ljudi je dandanes postal osnovni prijem ne le avtoritativnih oblastnikov, temveč trgovcev in farmacevtskih in prehrambenih koncernov, ki s paniko ‘ustvarjajo in širijo tržišče’. In ustvarjajo gromozanske dobičke
In ljudje si dajo stisniti možgane z besedo, ki jim prinese bolečino, strah eli izhod – željo, in vedno sledijo 'modi', trendom...' in umirajo 'za besedo’ in ‘na besedo'...

...zato le svobodni hodijo po svojih poteh in se ne pustijo voditi 'za nos', niti v bolezen...

A nekaj prav gotovo drži.
Vsi humani ljudje v zgodovini, ki jih strah zase ni bil ujel v past egoizma, temveč so za pomoč drugim 'pozabili nase’ in ‘tvegali' tudi lastno življenje, in so se dotaknili strahu, so ostali imuni, zdravi, pa čeprav so šli zdravit lepro, kugo, gobo, ptičjo gripo... kajti ljubezen do sočloveka odpornost povečuje, nevtralizira (lasten) strah in zdravi tako ‘zdravilca’ kot prestrašene kot bolane.

In tudi tole drži.
V okolju je vedno nešteto 'smrtonosnih klic', pa smo večino časa zdravi. Odporni. A strah pred boleznijo odpornost organizma znižuje, edini odpre 'vrata bolezni'. In vsi, ki egoistično hočejo cepivo prvi, ker jih je najbolj strah smrti, so po logiki tudi dejansko najbolj ogroženi, ker panika ubija? In v prihajajočih epidemijah bodo pomrli vsi egoisti in preživeli le humanisti?
?
?
Humanisti so ljudje, ki so bili izgubili samopomembnost oziroma egoizem v takšni meri, da neprestano ne vidijo le sebe in se nimajo (več) za edini in vsepomemben center vesolja. Niso paniki, ker jih ni strah 'le zase', temveč so v strahu tudi za soljudi. Zato ne čutijo le lastne bolečine, temveč opazijo in vidijo tudi druge in upoštevajo težave drugih ter sočutijo z okoljnimi ljudmi. Niso verniki medijev in propaganda nasilja, zato vidijo bolezen zahodnega sveta, katerega razžira in razobličuje konzumerizem In zavestni koliko lačnih otrok umira dandanes po svetu, medtem ko jim ‘razviti del sveta’ ‘demokratično’ meče bombe in drobtinice na glavo, iz pietete do umirajočih, pobitih in oropanih, ne podpirajo darvinistične požrtije, katere simptom je potrošniška logika 'normalnih' ljudi danes. Kupijo zase zato le, kar res neobhodno potrebujejo... In ni jim vseeno niti za lačnega berača na cesti niti za na cesto vrženo mater, ki ji vzamejo možnost šolanja otrok. Zato imajo vedno, tudi ko nimajo nič dati, vsaj 'lepo besedo' za trpečega in prijazen nasmešek za vsakega ponižanega, obrezpravljenega sočloveka, katerih je vse več na ulici...

Vir: www.ekorega.net