Nizozemska vetrna elektrarna ponuja možnost lastništva v elektrarni v zameno za zeleno energijo, ki jo elektrarna proizvede. Ideja Nizozemskega podjetja Dutch Energy Cooperative in Fundacije Doen daje Nizozemskim gospodinjstvom možnost dolgoročne zagotovitve električne energije.

Moč posamezne vetrne elektrarne so razdelili na enote, kjer naj bi vsaka enota proizvedla 500 kilovatnih ur na leto. Zainteresirani kupci lahko kupijo eno ali več teh enot (povprečna letna poraba je 3500 kilovatnih ur). Elektriko dobavljajo po klasični poti.

Novo poročilo o podnebnih spremembah Evropo postavlja pred jasno odločitev
Objavljen je povzetek za odločevalce prvega dela petega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o znanstvenih osnovah podnebnih sprememb nas postavlja pred resne odločitve. Znanstveniki so prepričani, da bo neukrepanje v Evropo prineslo več smrtonosnih vročinskih valov in poplav, gladina morja se bo dvigovala, morja pa še naprej zakisljevala, kar bo povzročilo motnje v cenah hrane, pomanjkanje hrane in podhranjenost.

A so obenem prav tako gotovi, da obstaja jasna pot k preprečevanju katastrofalnih podnebnih sprememb. To lahko dosežemo z bistvenim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v naslednjih nekaj letih, in potjo v ničnoogljično prihodnost, sporočajo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

V Kopru je bila novinarska konferenca AAG na kateri smo predstavili zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural Internacional v Tržaškem zalivu z evropskimi sredstvi, ker je projekt vpisan na prednostno EU energetcko listo. S to novinarsko konferenco AAG končuje prvi del projekta Prisluhni morju – školjki.

Alpe Adria Green gradnji tega plinskega terminala nasprotuje predvsem iz dejstva, ker bi ta povzročil preveč negativnih vplivov, kot so: tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo. Kršitve evropskih direktiv.

Slovenska država je v procesu sprejemanja  odločilnih strateških usmeritev za obdobje do leta 2020: v pripravi je Strategija razvoja Slovenije in operativni programi za črpanje strukturnih skladov EU. V te dokumente bi moral biti vključen tudi program spodbujanja industrijske simbioze, ki bi prispeval k boljši snovni in energetski učinkovitosti slovenskega gospodarstva, povečal njegovo konkurenčnost ter zmanjšal uvozno surovinsko odvisnost in ranljivost na gibanja svetovnih cen. Zanimiv model za podporo prehodu gospodarstva v bolj trajnostne vzorce je britanski Nacionalni program industrijske simbioze NISP, ki je bil danes predstavljen na strokovnem posvetu v Ljubljani.

Dogodek je organizirala Umanotera ob sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in Zelene Slovenije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Čeprav Slovenija primerjalno nima optimalnih pogojev za izkoriščanje vetrne energije, pa je v nekaterih območjih veter dragocen sestavni del mešanice obnovljivih virov. Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor spremljajo pomisleki o ekonomski smotrnosti in okoljevarstveni spornosti. Kljub temu so v zadnjem letu tudi v Sloveniji zrasle oz. še rastejo vetrnice, ki jih lahko označimo kot dobre prakse gradnje takšnih objektov.

Udeleženci dogodka, ki je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, so si ogledali vetrnico v Dolenji vasi pri Senožečah in spoznali načrte za gradnjo vetrnice na Razdrtem. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Danes smo predsedniku EU komisije, komisarju za energetiko ter komisarju za okolje pri EU komisiji poslali 756 protestnih podpisov proti izgradnji plinskega terminala v severnem Jadranu na lokaciji Žavlje – Italija.

Podpise smo zbrali 21.09.2013 v 7 urah na enem podpisanem mestu na stojnici v Kopru (za tržnico), med naključnimi mimoidočimi. Podpise smo zbirali v okviru akcije AAG »PRISLUHNI ŠKOLJKI«. Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki v kateri je bil nameščen MP3 predvajalnik, ki jim je povedala ključne probleme, zakaj plinski terminal ne sodi na to območje.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju glasoval za omejitev širjenja rabe biogoriv iz poljščin, obenem pa poročevalki, evropski poslanki Corinne Lepage, ni podelil mandata za pogajanja o sporazumu med državami članicami in Evropsko komisijo. S tem se negotovost o prihodnosti biogoriv v Evropi nadaljuje.

Katarina Otrin, vodja projektov programa Mobilnost pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj rezultate glasovanja komentira:

»Rezultati glasovanja postavljajo pod vprašaj voljo Evropskega parlamenta, da popravi zgrešeno politiko EU na področju biogoriv. Dokler sporazum med evropskimi zakonodajalci ne bo dosežen, bo prihodnost biogoriv za investitorje in okolje negotova. Gotovo pa je, da bomo morali Evropejci še nadaljnjih sedem let plačevati za biogoriva, ki onesnažujejo bolj kot fosilna goriva, ki naj bi jih nadomeščala.«

Problem: Ob krčenju proračunskih prihodkov se krčijo tudi izdatki, a žal interesi kapitala prevladajo nad interesi državljanov. Tako se predlaga krčenje Sredstev za upokojence, za socialne transferje, zdravstvo, šolstvo, ostajajo pa subvencije za gorivo za tovornjake,ki onesnažujejo in uničujejo ceste…

Zelena rešitev: Ukinimo subvencije, ki uničujejo okolje in namenimo ta proračunska sredstva za spodbujanje zelene proizvodnje, socialo, zdravstvo in za aktivno politiko zaposlovanja mladih.

SMS Zeleni v celoti podpiramo poziv nevladne organizacije UMANOTERA, ki je že v juliju objavila poročilo Zelena proračunska reforma. V pozivu nevladna organizacija UMANOTERA poziva partnerje k pozivu, da naj Vlada RS zmanjševanje pravic na področju zdravstva, izobraževanja, kulture, sociale in pokojnin raje ukine škodljive subvencije v višini najmanj 100 milijonov evrov.

Ekološki kmetiji Kastelic in Černelič na Dolenjskem sta primer celostnega pristopa k okoljskim in podnebnim izzivom v Sloveniji, saj s svojimi specifičnimi rešitvami pri ekološkem kmetovanju in rabi energije pripomoreta tudi k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Kmetiji prispevata tudi  k preskrbi potrošnikov z ekološko hrano slovenskega porekla, vzgoji otrok za trajnostni razvoj in prenosu znanja v ekološkem kmetijstvu.

Obe kmetiji so spoznali udeleženci včerajšnje strokovne predstavitve, ki je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in ob sodelovanju Inštituta za trajnostni razvoj, Zavoda LokalPatriot in Združenja ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Mobilnost je zaradi velikega deleža emisij in vpliva na zdravje eno ključnih področij, na katerih EU zmanjšuje vplive z ukrepi trajnostne mobilnosti. Sodobnim trendom trajnostnega načrtovanja mobilnosti s posameznimi ukrepi  nekatere slovenske občine že sledijo, inspirativne dobre prakse pa najdemo tudi v naši neposredni soseščini. Slovensko – prometno strategijo občine Ljutomer – in tujo dobro prakso – inovativne prakse trajnostne mobilnosti v Gradcu – so včeraj spoznali udeleženci strokovne predstavitve, ki je potekala v Gradcu.

Dogodek sta pripravili Umanotera in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Prvo poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC ) bo potrjeno 26. septembra v Stockholmu, sledila pa mu bo tiskovna konferenca 27. septembra. Peto poročilo o oceni IPCC (AR5) zajema proces, ki bo trajal več kot eno leto. Izšlo bo  v štirih obsežnih zvezkih, vsak posamezen pa vsebuje "Priporočila za odločevalce".

Prvi del obravnava fizične vidike podnebnih sprememb in daje osvežene informacije o spremembah podnebnega sistema, o tem, kako sami vplivamo nanj in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti glede na odločitve, ki jih sprejemamo v energetiki in glede uporabe zemljišč.

Ogrožena je Arktika, eden zadnjih skoraj nedotaknjenih ekosistemov na svetu. Led na severnem tečaju se zaradi podnebnih sprememb topi hitreje, kot kjerkoli drugje na svetu. Umikanje ledu na Arktiki, ki deluje kot hladilnik za naš Planet, pa budi nove apetite: multinacionalke se v iskanju novih virov nafte, plina in bogatih zalog rib prebijajo vse dlje na Sever.

Pomagaj nam zaščititi Arktiko pred črpanjem nafte - podpiši peticijo.

Kdo bo plačal zadolževanje naravi?
Jakob von Uexkull je ustanovitelj alternativne Nobelove nagrade, imenovane Right Livelihood Award, ki jo vsako leto podeljujejo v švedskem parlamentu. Na julijski konferenci Globalne mreže ekovasi (Global Ecovillage Network) je imel enega otvoritvenih govorov in navdušujoče daljše predavanje, ki se dotika same srčike problemov sodobne ekonomije. Kar sledi, je preplet Uexkullovih besed in mojih razmišljanj ob njih.

Nagrada za pravično življenje si prizadeva pomagati Severu najti modrost, ki se sklada z njegovo znanostjo, in pomagati Jugu najti znanost, ki se sklada z njegovo starodavno modrostjo.
-- Jakob von Uexkull

Katere so tiste občine v Sloveniji, ki se zavedajo pomena energetske učinkovitosti? Katere občine s svojimi projekti skrbijo za trajnostno prihodnost v svojem lokalnem okolju in katere so tiste občine, ki so letošnje prejemnice naziva En.občina 013 za energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji?

Energetika.NET je letos četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji, na današnji razglasitvi, ki je bila v Kristalni palači BTC v Ljubljani v okviru zaključnega seminarja En.občina: Pot do pametnih lokalnih skupnosti, smo le-te tudi javno predstavili. Najbolj učinkovita v kategoriji malih občin do 5.000 prebivalcev je občina Divača, najučinkovitejša občina na področju energetike v kategoriji srednje velikih občin oz. občin, ki presegajo 5.000 prebivalcev je občina Krško, ki si je ta naslov priborila že pred štirimi leti.

Proizvajalci avtomobilov v Evropi ne bi smeli imeti težav pri doseganju zmanjšanj CO2 emisij, ugotavlja poročilo o avtomobilih in CO2 organizacije Transport & Environment [1]. Poročilo spremlja letni napredek proizvajalcev vozil pri zmanjševanju emisij CO2 novih avtomobilov. Podatki kažejo, da so tako proizvajalci luksuznih kot standardnih vozil na poti, da dosežejo zahtevane cilje za leti 2015 in 2020. Poročilo prav tako ugotavlja, da za doseganje CO2 ciljev, vrzeli, kot sta npr. superkrediti [2] in manipulacija testnih rezultatov, niso potrebne.

T&E-jevo poročilo 'Kako čisti so evropski avtomobili' (How Clean are Europe's Cars) že od leta 2006 naprej ocenjuje prizadevanja proizvajalcev avtomobilov za zmanjšanje CO2 emisij. Po uveljavitvi zakonodaje, ki proizvajalcem nalaga cilje, se je letni napredek potrojil na 3,6 %. To jasno kaže, da so ob primernem načrtovanju cilji dosegljivi za proizvajalce vseh tipov in velikosti avtomobilov.

Ogroženi snežni leopardi so zaveznike našli na presenetljivem mestu: na Tibetanski planoti jih varuje na stotine budističnih samostanov. V študiji, objavljeni pretekli teden v strokovni reviji Conservation Biology, so avtorji objavili, da polovica samostanov leži na območju, kjer živijo leopardi. Menihi nadzorujejo to območje in predstavljajo branik pred divjimi lovci, poroča Discovery. 

"Budizem v svoji osnovi zagovarja ljubezen, spoštovanje in sočutje za vsa živa bitja," je dejal soavtor študije George Schaller, biolog v okoljevarstveni skupini Panthera. Poročilo osvetljuje, kako lahko znanost in duhovne vrednote tibetanskega budizma združujejo vizijo in modrost pri zaščiti kitajske naravne dediščine.

Nevarnost uhajanja radioaktivne vode iz poškodovane jedrske elektrarne v *censored*ušimi je zvišana na tretjo stopnjo. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar pa zagotavlja, da izpuščanje radioaktivne vode iz rezervoarja v *censored*ušimi ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo ali preostanek sveta.

Japonske jedrske oblasti so zvišale stopnjo nevarnosti zaradi najnovejšega uhajanja radioaktivne vode iz poškodovane jedrske elektrarne *censored*ušima Daiči na stopnjo "hude nesreče". Japonski jedrski nadzorniki so namreč v sredo nevarnost uhajanja zvišali s prve stopnje na tretjo na sedemstopenjski lestvici.

V globinah Tihega oceana so geologi odkrili orjaški vulkanski plato. Gre za največji vulkan na Zemlji, saj se razprostira kar na 310 tisoč kvadratnih metrih površine. Geologi so orjaku nadeli ime Tamu.

Geologi te dni razveseljujejo z novim odkritjem. Sredi Tihega oceana, kakšnih 1600 kilometrov vzhodno od Japonske, so na morskem dnu odkrili vulkan. Po vseh opravljenih meritvah so razkrili, da gre za največji vulkan na svetu, njegova površina pa je približno enaka površini Britanskega otočja. Vulkan se razprostira na okoli 310.000 kvadratnih metrih površine, vrh pa je na višini 3500 metrov nad morskim dnom, a še vedno pod morsko gladino.

Pod ledom, ki prekriva večino Grenlandije, so našli enega največjih kanjonov na svetu, ki je dolg 800 kilometrov in v globino meri do 800 metrov. Kanjon naj bi pred več kot štirimi milijoni let izdolbla velika reka, ki je tekla na tem območju, preden ga je prekril led. Znanstveniki so ga naključno našli med raziskovanjem podnebnih sprememb, ko so z radarjem pregledovali kamnine, poroča britanski BBC.

Skrita dolina je daljša od slovitega Velikega kanjona (Grand Canyon) v ameriški zvezni državi Arizona. Razprostira se od sredine Grenlandije proti severni obali, preden se je oblikovala ledena odeja, pa je bil njegov sestavni del tudi reka, ki se je izlivala v Arktični ocean.

Stanje v Sloveniji je na področju javnofinančnega primanjkljaja resno. Vlada pripravlja dopolnjen proračun za 2014 in črta izhodišča za pripravo predloga proračuna za 2015. Premierka napoveduje ukrepe, ki v javnosti ne bodo priljubljeni.

Lahko torej predvidevamo, da bodo nadaljevali s posegi v pokojnine in socialne transferje, z rezi v zdravstvo in javni izobraževalni sistem. Medtem pa na stotine milijonov evrov odteka za subvencioniranje okolju in človeku škodljivih dejavnosti. To je treba spremeniti, Vlada mora odpraviti okolju škodljive subvencije, ki koristijo le posameznim manjšim skupinam, namesto da posega v dobrobit vseh državljanov!

Organizacija Alpe Adria Green je poslala odgovor g.Günther Oettinger-ju, EU komisarju za energetiko na njegov dopis, ki ga je poslal kot odgovor na peticijo AAG PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)

V odgovoru smo navedli, da nas zelo preseneča da je, lahko »žaveljski plinski terminal« sploh pristal na predlagani listi. Upravičeno sumimo, da je nekdo vložil veliko kapitala v ta projekt in ga hoče, če ne gre drugače, po politični poti in z lobiranjem preko vplivanja skozi evropske institucije vsiliti v ta prostor.

Sredi avgusta smo v okviru projekta SloWolf na Veliki Gori nad Ribnico ujeli volkuljo za telemetrično spremljanje. Volkulja, ki smo jo poimenovali Jasna, je po strokovnih ocenah stara štiri do pet let in je v dobri telesni kondiciji. Volkulja je vodilna samica goteniškega tropa in je mati mladičev, ki so bili v zadnjem mesecu opaženi na tem območju.

Z GPS-GSM ovratnico opremljena vodilna volkulja je sedmi volk, katerega gibanje in aktivnost bomo na ta način spremljanli tekom štiriletnega projekta SloWolf in drugi spremljani volk iz tropa Gotenica. Na istem območju smo namreč leta 2011 odlovili enoletnega volka Luko, člana tropa Gotenica, ki je prav tako kot Jasna nosil svetlo modro ovratnico. Lukovo gibanje smo spremljali le slabih devet mesecev, saj ga je pred odpadom ovratnice povozil avto. Ovratnico bo volkulja Jasna nosila približno eno leto, potem pa se bo sprožil avtomatski mehanizem, ki omogoči, da ovratnica samodejno odpade.

Greenpeace je v Belgiji naftnemu mogotcu Shell pripravil presenečenje - na dirki Formule 1 za Veliko nagrado Belgije, katere glavni pokrovitelj je ravno Shell, je s strehe glavne tribune ekipa aktivistov spustila transparent s sloganom "ARCTIC OIL? SHELL NO".

Pred začetkom dirke je nad dirkališčem krožilo tudi jadralno padalo s transparentom, aktivisti pa so prekrili tudi številne Shellove logotipe. Transparenti sicer v živo na kameri niso bili vidni, so pa po socialnih omrežjih zakrožile fotografije in video.