Seznanjam vas z dogodkom- okroglo mizo Varuhinje človekovih pravic gospe Vlaste Nussdorfer, ki je bila v Celju.

Varuhinjo smo peljali na ogled  najbolj onesnaženega področja Slovenije – stare Cinkarne, naselja Bukovžlak – kjer ljudje živijo, vsak dan, prekomerno obremenjeni z izpusti umazane industrije, črno deponijo v Bukovžlaku -  kjer so v naravo navozili stotine ton  strupenih odpadkov na travnik zraven hiš,  na deponijo sadre Za Travnikom – kjer se je lahko prepričala, kakšno tveganje za okolje in zdravje prebivalstva s prašenjem v okolje pomeni ta deponija.

Ob vseh uradnih podatkih navedenih v prispevku Civilnih iniciativ Celja in mnenju  znanstvenika  mag. Tomaža Ogrina in prispevku na okrogli mizi dr. Petra Otorepca IVZ RS in dr. Marte Ciraj je nedvomno nujno sprejeti ukrepe za zaščito zdravja prebivalstva.

REŠIMO SLOVENSKI GOZD!

Oblast načrtno ruši institucijo »Zavod za gozdove Slovenije«, ki je glavni steber naše slovenske javne gozdarske službe;
zato,

- ker Sindikat Zavoda za gozdove Slovenije (SZGS) vse glasneje opozarja na hlastanje zelenih baronov po naših gozdovih,
- ker SZGS kritizira sistem, ki bogatim posameznikom doma in v tujini omogoča, da se slovensko zeleno bogastvo iz državnih gozdov pretaka v zasebne žepe,
- ker SZGS vztraja, da je čista pitna voda iz zdravega gozda javna dobrina v korist lastnikov gozdov in ostalih državljanov, ne mešetarjev,
- ker SZGS ostro nasprotuje oblastnikom, ki uničujejo lastnike gozdov z nesprejemljivo davčno politiko in škodljivim sistemom prevoznic za posekan les.

Najbolj napreden proizvajalec električnih avtomobilov prihodnosti, Tesla Motors, je predstavil električne polnilne postaje, ki bodo v prihodnosti avtomobile napolnile hitreje, kot to počnemo trenutno, ko rezervoarje polnimo z bencinom in dizlom.

Seveda ne gre za dejansko polnjenje baterije, saj ta tudi pri tako imenovanih super polnilnih postajah, ki jih po ZDA gradi Tesla, po pol ure polnjenja zagotavlja okoli 300 kilometrov dometa, če seveda vozite Teslo s 'supercharger' priklopom, pri običajnih električnih avtomobilih pa boste za bistveno manjši domet potrebovali večurno polnjenje. Pri Tesli so si namreč zamislili avtomatizirano menjavo izpraznjene baterije za že napolnjeno, kar bo avtomat na polnilni postaji opravil v le 90 sekundah, lastnikom pa sploh ne bo treba izstopiti iz avtomobila.

Pred obiskom v Ljubljani Predsednice obmejne Italijanske dežele Furlanije-Juiljske krajine Debora Serracchiani posegla na pobudo svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca.

Prvič po izvolitvi Debore Serracchiani za predsednico Furlanije-Julijske krajine se je deželna Italijanska vlada 09. Julija 2013, uradno opredelila proti plinskemu terminalu pri Žavljah. Deželni odbor se je za to odločil pred obiskom Serracchianijeve v Ljubljani, kjer se bo med drugim srečala s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem.

Vlada FJK meni da je plinski terminal v popolnem nasprotju z razvojem tržaškega pristanišča, proti njemu pa so se opredelile vse krajevne uprave, poudarja predsednica, ki je za odgovor svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu včeraj v deželnem svetu FJK pooblastila odbornico Saro Vito.

Evropski parlament je potrdil kompromisni predlog za oživitev Evropske sheme trgovanja z emisijami (EU ETS). Ob rekordno nizkih cenah ogljika so sedaj na potezi države članice, da okrepijo ta  dogovor in onesnaževanju postavijo pravo ceno.

Urška Žmauc, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, rezultate glasovanja komentira:

"Z glasovanjem je Evropski parlament opravil popravni izpit pri reševanju ETS. S potrditvijo začasnega izvzema emisijskih kuponov iz avkcioniranja in zavrnitvijo več nevarnih pravnih vrzeli, ki so bile predlagane kot del kompromisa, je tlakoval pot k nujni reformi EU ETS.

Mlada polarna medvedka z nekajmesečnim mladičkom se sooča s kruto resničnostjo: taljenje ledu pomeni, da lahko mladi medvedki poginejo zaradi pomanjkanja hrane ali izčrpanosti, še preden odrastejo. V tej tragediji pa podjetja, kot je Shell, vidijo zaradi taljenja ledu priložnost za brezbrižno črpanje nafte v tem neokrnjenem in ranljivem okolju, kjer bi bilo razlitje nadvse uničujoče.

Pomagaj nam rešiti dom severnih medvedov, klikni na www.ResimoArktiko.si

V začetku letošnjega leta se je bil Shell po nevarnih in ponižujočih napakah prisiljen umakniti iz ameriškega dela Arktike. Vendar Shell še zdaleč ni odnehal: združil se je z zloglasnim ruskim velikanom Gazpromom in sedaj želi v Arktiko vstopiti preko Rusije. Zloglasni Gazprom je poznan po katastrofalni nesreči iz leta 2011, ko je v neurju potonila naftna ploščad in je umrlo 53 oseb.

ALPE ADRIA GREEN je 03.07.2013 prejel sklep Agencije Republike Slovenije s katerim ga ta potrjuje za stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo stranke KOMUNALA Nova Gorica d.d., Cesta 25. Junija 1, Nova Gorica

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MKO (MOP) v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, se je prijavila v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Onesnaževanje se nanaša za obratovanje naprave skladišča nenevarnih odpadkov Stara gora. V postopku bomo zastopali interese članov AAG in njihovih družinskih članov živečih na tem področju. Iz pridobljene dokumentacije o tem projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo, nedopustne in prevelike vplive na okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici.

Center energetskih rešitev Ljubljana je v minulih tednih začel z uresničevanjem svojega poslanstva in v energetski prostor vnesel tudi konkretnejše svetovalne vsebine. Z različnimi vsebinskimi dogodki, številnimi strokovnjaki in obiskovalci je CER še podkrepil pomembnost prisotnosti tovrstnega centra v slovenskem prostoru. Storjen je bil tudi korak naprej, saj podoben Center energetskih rešitev, s pomočjo slovenskih podjetij, dobiva tudi hrvaška prestolnica.

Center energetskih rešitev, ki je svoj prostor našel v ljubljanskem BTC-ju, vrata pa odprl jeseni 2012, je letos začel uresničevati svojo vizijo z vstopom vsebinskih projektov v centru. Tako so v sodelovanju z Energetiko.NET v spomladanskem delu že pripravili prvo tretjino začrtanega programa za letošnje leto in sicer serijo petih dogodkov na temo energetske učinkovitosti, ki so dosegli pričakovane rezultate.

Država želi na vsak način zakrpati svojo proračunsko luknjo in najlažje se to stori z uvajanjem nove davščine na lastništvo nepremičnine. Ker občani ne nosimo svojega premoženja tako, kakor polž svoje hišice, nepremičnine ni mogoče čez noč prodati, bomo postavljeni pred novo davščino.

Zato predlagamo, da Ministrstvo za finance, kot avtor teksta za uvedbo nepremičninskega davka, doda v pogoje za oprostitev naslednji tekst:

- davka od nepremičnin so oproščeni lastniki individualnih objektov in pravne osebe, katere bodo v enem letu po uvedbi plačila davka pristopile k energetski obnovi svojega objekta ( ov ) in menjavi energetskega vira, tako,da bodo zmanjšale energetsko potrošnjo.

Če bi upoštevali izpuste zaradi posrednih sprememb rabe tal zaradi biogoriv, bi večina biodizla, ki je na trgu, proizvedla več toplogrednih plinov kot fosilna dizelska goriva. Države članice EU-ja, ki jih tare pomanjkanje denarja, so v letu 2011 porabile 10 milijard evrov za podporo industriji biogoriv, razkriva nova študija, ki jo je objavil Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj.

Če bi upoštevali tudi izpuste zaradi posrednih sprememb rabe tal zaradi biogoriv, bi večina biodizla, ki je danes na trgu, oddajala več izpustov toplogrednih plinov kot fosilna dizelskega goriva, so sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj in društva Focus.

Pohvalno je potrošnike spodbujati h krajšim tuširanjem, povsem nova ideja pa je, da jim pri tem lahko pomagamo z napravo. Nov izdelek Watterpebble sledi porabi vode pri tuširanju in opozori uporabnika, ko je potrebno zaključiti z uporabo vode.

Podjetje iz VB Priestmangoode je izdelalo Waterpebble, majhno napravo, ki jo namestite blizu odtoka v vaši kabini za tuš ali kadi. Ko ga uporabite prvič, zabeleži kako dolgo se ponavadi tuširate. Pri naslednjih tuširanjih uporablja sistem »luči semaforja« od zelene do rdeče, ki pove, kdaj zaključiti tuširanje. Vsakič ta mini naprava skrajša čas vašega tuširanja, pri tem pa prihranimo veliko vode. Na voljo je pri določenih spletnih trgovinah v Veliki Britaniji, njena cena je 8 funtov (približno 10 €).

Dogovor o Skupni kmetijski politiki je brez verodostojnih korakov v smer trajnostnega kmetijstva: izboljšave so potrebne na nacionalni ravni 

Pogajalci irskega predsedstva EU, Evropski parlament in Evropska komisija so dosegli dogovor o Skupni kmetijski politiki (SKP) 2014-2020. Inštitut za trajnostni razvoj, ki dogovore spremlja kot član evropskih mrež IFOAM EU in EEB (1), opozarja, da je končni dogovor brez pravih ambicij. Od »zelenitve« SKP je ostala le zamisel, dogovor pa ne zagotavlja nujnega premika v smer bolj zelenega in pravičnega kmetijstva in podeželja, kot ga pričakujejo državljani Evropske unije (2).

 “Uvedba zelenitve 1. stebra je le prvi korak, da bi neposredna plačila  usmerili v boljše prakse – toda zahteve so veliko prešibke! Ekološko kmetijstvo je sicer priznano kot »zeleno po definiciji«, kar je prvo priznanje njegove pionirske vloge v trajnostnosti (3), toda dogovor vsebuje tudi vprašljivo načelo enakovrednosti (ekvivalence) in izjeme za šibke kmetijsko okoljske prakse, kar zelenitvi jemlje vsako resnično vsebino«, pravijo na IFOAM EU. »Dogovor tudi še zdaleč ne zagotavlja pravičnosti do kmetov, saj zbliževanje plačil SKP še vedno ni zadostno.«

PETICIJA PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)

V ponedeljek 24.06.2013 smo komisarju za energetiko pri EU komisiji, g. Güntherju Oettingerju, poslali peticijo »PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)«. mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green ter neposredno ekološko, varstveno ter ekonomsko ogroženih obalnih slovenskih občin Koper, Piran in Izola ter obmejne Italijanske občine Milje v tržaškem zalivu.

Peticija je bila poslana zaradi predvidene izgradnje plinskih terminalov v tem zalivu, ki jih nameravajo potrditi na EU listo prioritet skupnega pomena za energetiko (PCI). Peticijo je podprla tudi luka Koper  (Kopersko pristanišče) zaradi ekonomskih ter razvojnih vzrokov, ker bi postavitev teh plinskih terminalov ogrozilo njen obstoj, saj je locirana na isti oddaljenosti od predvidenih plinskih terminalov kot luka Trst, zaradi katere so tudi začasno zamrznili okoljevarstveno dovoljenje.

Vedno je lepo slišati, da se je podjetje začelo širiti in navdihujoče, da gre za ekološko osveščeno širitev z dobrim sodelovanjem. Španskemu pridelovalcu vina Group Matarromera je uspelo prav to. Po 20-letni tradiciji pridelovanja vrhunskih (tudi nagrajenih) vin, se je podjetje odločilo, da na trg pošljejo tudi linijo kozmetike, ki uporablja ostanke grozdja iz pridelave vin. Te pa so resnično bogate z antioksidanti in izboljšajo tudi videz kože.

Njihova znamka kozmetike Esdor izkorišča polifenole, ki jih v velikih količinah najdemo ravno v lupinah rdečega grozdja. S posebnim postopkom izvlečejo snovi, bogate z antioksidanti (snov se nato imenuje Eminol) in jih nato pomešajo z drugimi naravnimi sestavinami, iz katerega nastanejo bogate hranilne in vlažilne kreme ter izdelki za nego okoli oči.

Evropska kampanja Do the right mix spodbuja trajnostne načine transporta v urbanih središčih, v njej pa sodeluje tudi CIPRA Slovenija s slovensko akcijo Premigaj se!, ki je zaživela s spletno stranjo. Ta nudi številne zanimive informacije s področja kolesarjenja po mestu. Kljub temu, da se projekt uradno zaključuje, pa še vedno lahko prispevate svojo vsakodnevno kolesarsko pot!

31. maja nam je kljub neugodnim vremenskim razmeram uspelo izvesti delavnico popravila in barvanja koles. Želimo si, da bi take aktivnosti postale stalna praksa.

Znotraj arktičnega kroga danski kuharski mojster Kim Ernst goji več vrst zelenjave in zelišč, ki bi jih bolj pričakovali na kakem predmestnem vrtu v kakšnem zmernejšem podnebju kot pa v deželi severnega sija, ledenikov in mraza.

Nekateri inuitski lovci opažajo, da so celo severni jeleni tolstejši kot nekdaj po zaslugi paše na grenlandski navadno zamrznjeni tundri, tamkajšnjim nabiralcem pa ni več treba hoditi ure in ure v iskanju divjih zelišč.

Ameriška kmetijska korporacija Monsanto je po aferi, ko so v ZDA odkrili polja z njeno neodobreno gensko spremenjeno pšenico, sporočila, da si v Evropi ne bo več prizadevala za odobritev svojih gensko spremenjenih rastlin. Japonska in Južna Koreja sta delno ustavili uvoz pšenice iz ZDA, Bruselj pa je članice Evropske unije pozval, naj uvoženo žito preverijo.

Komercialna prodaja gensko spremenjene pšenice prepovedana
Ameriški uradniki so v sredo sporočili, da so na neki farmi v Oregonu odkrili neodobreno Monsantovo pšenico, odporno proti herbicidom. Medtem ko po svetu prodajajo več vrst gensko spremenjenih žit, pa komercialna prodaja gensko spremenjene pšenice ni dovoljena nikjer. Monsanto sicer trdi, da je razvoj omenjene gensko spremenjene rastline opustil že pred devetimi leti. Obljubil je tudi sodelovanje pri preiskavi, ki jo je uvedlo ameriško ministrstvo za kmetijstvo.

To kaže aprila 2013 objavljena raziskava, ki ugotavlja, kateri način ravnanja z ostanki mešanih odpadkov lahko najbolj zniža negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Avtorji raziskave prihajajo iz ZDA in EU ter že vrsto let strokovno delujejo na področju raziskovanja okoljskih vplivov različnih pristopov ravnanja z odpadki ter strategij, ki so usmerjene v višanje stopenj pridobivanja materialov iz odpadkov.

Kadar govorimo o okoljskih vprašanjih in ekologiji, o ZDA večinoma razmišljamo kot o državi, ki se nikoli ni želela pridružiti kjotskemu protokolu o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, skratka kot o državi, kjer skrb za okolje ni ravno prioriteta. Ob tem je lahko pozabiti na dejstvo, da danes na nacionalnem nivoju reciklirajo in kompostirajo 33 % komunalnih odpadkov, kar je približno toliko kot v Sloveniji. In kot pri nas, tudi pri njih obstajajo skupnosti, ki dosegajo najvišje deleže recikliranja na globalnem nivoju. A med nami in njimi so tudi bistvene razlike.

Določeni deli Antarktike, ledene celine, ki v sebi zadržuje kar 60 odstotkov vse sveže pitne vode na svetu, se talijo prehitro, zato se njena podoba drastično spreminja, ugotavlja nova Nasina študija.

A kot poudarjajo pri projektu Ledeni most (Icebridge), so tokrat prvič obširno in temeljito preučili vse antarktične ledene police. To so ledene ploskve, ki se s kopnega raztezajo daleč v morje, led pa jim neprestano dovajajo ledeniki.

Študija je pokazala, da je taljenje spodnjega dela ledenih polic odgovorno za kar 55 odstotkov vse izgube ledene mase na Antarktiki med letoma 2003 in 2008. Delež je precej večji od do zdaj znanih ocen.

V teh dneh se zaključuje prva etapa projekta Čista zmaga – trajnostni športni dogodki, ki si je od začetka leta 2012 prizadeval za uveljavitev načel trajnostnega razvoja pri organizaciji športnih dogodkov v Sloveniji. Umanotera je v okviru projekta med drugim pripravila nabor kriterijev za trajnostne športne dogodke, sodelovala kot zunanji svetovalec pri petih športnih dogodkih v različnih slovenskih regijah, izvedla delavnice za organizatorje in sponzorje športnih dogodkov ter pripravila Priročnik za implementacijo, poročanje in komuniciranje trajnostnih športnih dogodkov.

Ob predstavitvi priročnika se je ekipa Čiste zmage ter ambasadorja trajnostnih športnih dogodkov Mitja Petkovšek in Franci Petek včeraj v Tivolskem gradu v Ljubljani na zaključni delavnici srečala s partnerji in organizatorji športnih dogodkov ter z mediji.

V Pretorski palači župan Občine Izola Igor Kolenc, župan Občine Piran Peter Bossman in podžupan Mestne občine Koper Danijel Cep podpisali Peticijo proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena, s čimer so še enkrat potrdili, da si tako prebivalci kot tudi lokalna oblast na tem območju terminalov ne želi.

Sicer so to stališče občine, tudi italijanske in hrvaške, izrazile ob več priložnostih, vendar je investitor, Gas Natural Rigassificazione Italia ne glede na nasprotovanja in okoljska vprašanja uspel projekt v Žavljah uvrstiti na listo prioritet skupnega pomena. S podpisom peticije želijo vse tri občine, skupaj z Alpe Adria Green – mednarodno organizacijo za zaščito okolja, preprečiti, da bi Evropska komisija, parlament in svet projekt potrdile ter mu tako odprle vrata do realizacije.

Globalne temperature se bodo v tem stoletju povišale za več kot napovedani 2 stopinji Celzija

Globalne temperature bodo rasle veliko hitreje, kot je bilo sprva predvideno, je na konferenci v Parizu opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Zvišanje temperatur v tem stoletju bo morebiti dvakrat večje od napovedanih dveh stopinj Celzija. Ob tem je agencija predlagala ukrepe za omejevanje podnebnih sprememb, ki ne bi škodovali gospodarski rasti.

Na podnebni konferenci ZN v Durbanu leta 2010 so se države udeleženke zavezale, da bodo rast globalnih temperatur v tem stoletju poskušale omejiti na 2 stopinji Celzija, da bi s tem omilile uničujoče posledice globalnega segrevanja, kot so vse hujše suše, neurja, poplave in dviganje gladine morja.

Tihi ubijalci
Nova Greenpeaceova študija Tihi ubijalci (Silent Killers) potrjuje, da bo gradnja novih termoelektrarn dodatno ogrožala zdravje evropskih državljanov in vsako leto zaradi bolezni, ki izhajajo iz onesnaženega zraka, povzročila kar 2700 prezgodnjih smrti. Ta izguba življenj je popolnoma nepotrebna, saj nam obnovljivi viri energije in napredeg tehnologije nudijo dovolj rešitev za prihodnost.

Študija, ki je osnovana na poročilu Univerze v Stuttgartu, razkriva, da bi v primeru izvedbe načrtovanih projektov dodatne emisije povzročile kar 2.700 prezgodnjih smrti vsako leto zaradi bolezni, ki izhajajo iz onesnaženega zraka. Nove termoelektrarne bi tako Evropejce oropale 32.000 let življenja.