Pridobivanje energije s pomočjo vetrnih elektrarn (VE) je načeloma resnično čista energija v kolikor zanemarimo njihov vpliv na zdravje ljudi. Tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Slovenije kot v Svetovi zdravstveni organizaciji ugotavljajo, da imajo delujoče vetrnice negativne vplive na zdravje ljudi, če so postavljene preblizu bivališč.

V slovenski zakonodaji ni navedenih določil za postavitev vetrne elektrarne, ki bi opredelila razdaljo med VE in stanovanjskim objektom, ki bi bila varna in ne bi imela vpliva  na zdravje ljudi. To področje ni zakonsko urejeno.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je včeraj potrdil Strategijo ravnanja z odpadki, oziroma Zero Waste načrt, za obdobje 2014–2035. Vizija MOL je postati občina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta ter kjer dragoceni viri ne končajo na odlagališču in hrana ne med odpadki. Sprejem načrta je eden od korakov v postopku vstopanja občine v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do Zero Waste.

V Evropi je že 20 nacionalnih Zero Waste organizacij ter več kot 300 lokalnih skupnosti združenih v mrežo Zero Waste Europe. Konec januarja letos so Ekologi brez meja preko programa Zero Waste Slovenija postali nacionalna organizacija za Slovenijo, ki bo preverila načrt MOL in nato predlagala sprejem občine v evropsko mrežo Zero Waste. Predvidoma jeseni bi Ljubljana že lahko postala nova članica mreže in s tem tudi prva evropska Zero Waste prestolnica.

Zeleni Slovenije so danes v Štanjelu sprejeli Deklaracijo o trajnostni in učinkoviti rabi vode v Sloveniji. Na državljanskem forumu v organizaciji Zelenih Slovenije in Zelene akademije Slovenije je bil v vlogi enega izmed predavateljev tudi zaslužni univerzitetni profesor dr. Mitja Rismal. Ta je med drugim izpostavil pomen varstva voda v Sloveniji, saj je to daleč najcenejši način zagotavljanja zdrave pitne vode. Po njegovem je dobro okolje z zdravo vodo in hrano pogoj  za splošni gospodarski in kulturni razvoj ter neodvisnost slovenske države.

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš pa je izpostavil nujo, da voda ostane osnovna človekova pravica in jo je potrebno zapisati v Ustavo RS. Vodna infrastruktura v Sloveniji je v veliki meri zastarana, vodna stroka je razdrobljena, horizontalna povezava resorjev odgovornih za vodo in naravne vire pa je v Sloveniji pomanjkljiva in brez osebne odgovornosti. Potreben je nov, inovativni pristop pri uporabi vode v gospodarske dejavnosti, ki lahko da številna nova zelena delovna mesta.

Umanotera in eTRI na poti do prve pravične banke pri nas - Potrebujemo več informiranja in ozaveščanja, da utrdimo zaupanje javnosti v novo finančno institucijo

Obsedenost z dobičkom, korupcija in slabo obvladovanje tveganja so povzročili izjemno nezadovoljstvo z bančnim sistemom, ki ne ponuja prave alternative. Zato so v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, in razvojni zadrugi eTRI začeli s projektom Pravična banka, s katerim nameravajo ustanoviti prvo pravično banko pri nas. Po podatkih javnomnenjske raziskave Inštituta za analizo trga in medije Mediana idejo o ustanovitvi pravične banke podpira visok delež prebivalstva, zato je razmislek o njeni ustanovitvi potreben in na mestu, a potrebujemo še veliko ozaveščanja in več zaupanja.

Pet strank kandidatk na prihajajočih predčasnih državnozborskih volitvah je podpisalo Zaveze za Trajnostni razvojni podvig 2014-2018, ki jim jih je 24. junija poslala Mreža Plan B za Slovenijo. S tem zagotavljajo, da bodo podprle zapis trajnostnega razvoja v ustavo in prehod v zeleno gospodarstvo ter vzpostavile Službo vlade za trajnostni razvoj, postopno ukinile okolju škodljive subvencije in ohranjale biotsko raznovrstnost.

K spodbujanju in utrjevanju trajnostnega razvoja so se zavezale stranke Združena levica, Verjamem, Državljanska lista, Slovenska nacionalna stranka in Piratska stranka. Stranka Nova Slovenija je podpisala eno zavezo (podpora prehodu v zeleno gospodarstvo). Podpisi zavez so na voljo na tem spletnem naslovu.

Alpe Adria Green (AAG), Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu je na podlagi Zakona o varstvu okolja in Zakona o splošnem upravnem postopku na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (ARSO) dne 01.07.2014, vložilo zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg ureditve sortirnice nenevarnih odpadkov v primeru Papir Servisa d. o. o., Ljubljana.

V AAG izkazujemo v tem primeru pravni interes za vstop v postopek v naslednjih točkah:

- kršitev slovenske, evropske zakonodaje, Ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb ter konvencij

Ljubljana je osvojila naziv zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado podeljuje Evropska komisija.

Zmagovalca je na slovesnosti v Köbenhavnu, sicer letošnji zeleni prestolnici Evrope, razglasil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. "V veliko veselje mi je razglasiti Ljubljano za zeleno prestolnico Evrope za leto 2016," je poudaril Potočnik, ki je izpostavil, da je tudi sam prebivalec Ljubljane. Mestu je za njegove okoljske dosežke čestital "z neizmernim ponosom".

Umanotera je ponovno, tako kot ob vseh državnozborskih volitvah, prepoznala pomembnost civilnega dialoga o trajnostnem razvoju in zelenem razvojnem preboju. V predvolilnih soočenjih in odstiranjih, ki jih vsak po svoje pripravljate v vaših medijih, imate možnost kandidate povprašati tudi o teh temah.

Od znanih obrazov želimo kot volivci slišati, zakaj so ravnali tako, kot so ravnali, in ali bi iz današnje perspektive kaj naredili drugače. Za nove obraze nas zanima, kako bi se zadev lotili, če bi bili julija izvoljeni. Od vseh pa želimo slišati, kako se bodo v primeru izvolitve spopadli z močnimi, dobro organiziranimi vplivnimi skupinami (lobiji) in kako bodo zagotovili javni interes.

Zavržki hrane nastajajo po vsej verigi: pri pridelovalcu, predelovalcu, logistiku, trgovcu, potrošniku. Stroški zavržene hrane so ogromni, saj samo pri nas letno izgubimo kar 200 milijonov evrov. Z zunanjimi stroški – gorivo, voda, transport in prodaja – se približamo milijardi evrov. Z racionalnim vedenjem lahko veliko prihranimo: v podjetjih, doma in državnem proračunu. Omejene finančne in človeške vire moramo smotrno usmeriti v končni rezultat – zmanjšanje količin zavržene hrane.  Zato sodeluj v anketi o zavrženi hrani!

Projekt Volk sit, koza cela – Za Slovenijo brez zavržene hrane ima osnovni cilj povezati vse akterje v prehranski verigi v nacionalno platformo, vzpostaviti podporno okolje s spletnim portalom ter s pomočjo komunikacijske kampanje ozavestiti gospodinjstva in šolarje. Da bomo lahko kakovostno usmerjali svoje delo, potrebujemo vpogled v navade in vedenjske vzorce ravnanja s hrano doma, v restavracijah, menzah, trgovinah in kmetijah. Zato v prihodnjih tednih izvajamo spletno anketo s celovitim vprašalnikom. Pri izbranih akterjih bomo izvedli pilotne preglede o točkah nastajanja zavržene hrane in odpadkotvornih praks.

Poziv za podpis petih zavez kandidatom na državnozborskih volitvah - Trajnostni razvoj si zasluži mesto v ustavi

Mreža Plan B za Slovenijo, ki združuje 27 organizacij, je političnim strankam pred državnozborskimi volitvami predlagala sprejetje petih Zavez za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga Slovenije 2014-2018. Zaveze povzemajo ključne vzvode politike, da podpre trajnostni razvojni podvig v prihodnjem mandatu, ki je po mnenju predlagateljev najboljši odgovor na vse aktualne gospodarske, politične in okoljske izzive slovenske politike.

Predsednica vlade Alenka Bratušek na vrhu EU 26. in 27. junija zastopa državljane Slovenije, zato je pomembno, da upošteva njihovo mnenje.
Evropski voditelji bodo 26. in 27. junija v Bruslju razpravljali o strategijah za povečevanje energetske neodvisnosti in o podnebno-energetski politiki EU do leta 2030.

Z namenom, da bi zagotovili ustrezno zastopanje prebivalcev Slovenije, je Greenpeace naročil javnomnenjsko raziskavo, v kateri je bilo ugotovljeno, da večina Slovencev podpira napredne podnebno-energetske cilje EU in Slovenije. 90 % je tudi prepričanih, da bi morala naslednja vlada za izhod Slovenije iz krize in ustvarjanje delovnih mest vlagati v obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

V soboto 10. maja so po celi Evropi in širši južni okolici potekale čistilne akcije v okviru projektov Let's do it Mediterranean! in Let’s Clean Up Europe! Skupaj je sodelovalo več kot milijon prostovoljcev.

V okviru slednje je potekalo več kot 3300 čistilnih akcij, med njimi tudi vsakoletna švedska, kjer se vedno zbere skoraj tričetrk milijona ljudi. Zaradi lepega uspeha bo skupna akcija potekala tudi naslednje leto in sicer med 8. in 10. majem kot Cleanup Europe Days. Termin ni ugoden za Slovenijo, a je bil kompromisno izbran zaradi slabše klime v severnejših deželah in obilju praznikov v aprilu.

Ko pride v deželo pomlad in poženejo telohi, zvončki in narcise, po mestih “zacvetijo” tudi festivali. Vse več jih je, vedno bolj raznoliki so in nič več niso vezani samo na prestolnico. Ekologi brez meja smo radi zraven tam, kjer se dogaja kaj zanimivega, kjer se družijo ljudje dobre volje in ustvarjalnih idej, zato smo se letošnjo pomlad udeležili kar štirih.

In ker kljub visoki tehnologiji, ki vlada našemu vsakdanu, še vedno velja fizikalni zakon, da človek ne more biti hkrati na dveh različnih mestih, smo morali iz pestre ponudbe festivalov izbrati le peščico. Seveda smo si želeli biti tam, kjer se lahko najbolje predstavimo in kjer se lahko spoznamo ter povežemo z drugimi društvi in organizacijami. Nekaterih festivalov se udeležujemo že tradicionalno, letos pa smo preiskusili tudi nekaj novih.

ZPS je tokrat vzel pod drobnogled podatke, katera živila so lahko najbolj obremenjena s fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma pesticidi. Preverili večletna, javno dostopna poročila, tako iz EU kot tudi slovenska, o rezultatih analiz o ostankih pesticidov v živilih.

V Sloveniji so bili najboljši rezultati pri živilih iz ekološke pridelave, žitih, živilih živalskega izvora ter pri hrani za dojenčke in male otroke, saj vzorci niso vsebovali zaznavnih količin ostankov pesticidov.

Dragi vsi, ki zaupate, da je čudovita prihodnost v naših rokah. Si želite svoj čas preživeti kreativno, se kaj naučiti in spoznati super ljudi? Vabimo vas, da se nam kot prostovoljci pridružite pri ustvarjanju prvega trajnostnega parka v Sloveniji – Trajnostni park Istra!

Sredi izjemnih danosti pasu med slovensko in hrvaško Istro raste projekt, v katerem ustvarjalni ljudje oblikujemo model trajnostne družbe prihodnosti. Ustvarjamo prostor sodelovanja in inovativnosti ter podporno okolje za raziskovanje, izobraževanje in aktivno prakso trajnostnega razvoja. Trajnosti želimo podariti dom in jo iz vizij preseliti v prakso! In tako bo pod okriljem Trajnostnega parka Istra trajnost v pravem pomenu (za)živela tudi v Ekološkem naselju Korone.

V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Star papir za novo upanje 2014, smo Ekologi brez meja v sodelovanju s podjetjem Dinos skupaj s 105 vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in 92 podjetji ter drugimi organizacijami na 100 zbirnih točkah zbrali 205 ton starega papirja.

Tako bomo skupaj podarili kar 5.751 EUR za novo upanje – 50 % za vzgojno-izobraževalne namene, 40 % za sanacijo planinskih poti po žledolomu in 10 % za okoljevarstvene projekte s področja odpadkov.

Po sedemnajstih letih, kolikor naj bi uradno trajalo posipavanje atmosfere z aluminijem, barijem in drugimi snovmi, se ljudstvo očitno zbuja in ta tema počasi prihaja tudi v medije in razprave politikov. Iz faze zanikanja smo zdaj v fazi, da uradniki počasi priznavajo, da kemično pršenje (chemtraili) obstaja, vendar nam razlagajo, da je njihov namen plemenit in da z njimi rešujemo planet pred globalnim segrevanjem. 

Tudi osnovna sestava tega, kar pršijo nad našimi glavami, ni skrivnost. Kaj vse skrivajo bele sledi, lahko preberemo v več kot 150 patentih, ki so že registrirani s tem v zvezi. Najbolj zaskrbljujoče so toksične kovine v nano oblikah (predvsem aluminij in barij), zraven pa so še hidrogen sulfid (H2S), žveplov dioksid (SO2) in druge snovi. 

Iz narodnega parka Tsavo na severu Kenije prihaja žalostna novica. Divji lovci so s strupenimi puščicami pokončali priljubljenega Sataa, enega največjih slonov na svetu. Satao je bil eden zadnjih še živečih slonov "velikanov", katerih okli so tako dolgi, da segajo do tal. Divji lovci so ga izsledili s pomočjo GPS-naprav in mobilnih telefonov. In to čeprav je kenijska organizacija za zaščito živali KWS skupaj s fundacijo Tsavo kar leto in pol s pomočjo nadzora iz zraka in osebja na tleh spremljala gibanje slona.

A marca so divji lovci prvič našli Sataa in ga ustrelili s strupenimi puščicami. Po čudežu ga je veterinarjem uspelo rešiti in 50-letni orjak je presenetljivo dobro okreval. Žal ne za dolgo, saj je June Richard Moller, izvršna direktorica fundacije Tsavo, maja odkrila slonje truplo, v petek pa so potrdili, da gre za Sataa.

Avtomobilski giganti Daimler, Ford in Nissan so podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo leta 2017 pričeli z intenzivnim razvojem okolju prijaznih avtomobilov. Prve komercialne avtomobile z gorivnimi celicami bi lahko na trgu ugledali že proti koncu leta 2017 oziroma najkasneje v prvi polovici 2018.

Čeprav se že več let govori o gorivnih celicah za avtomobile, ki električno energijo proizvajajo neposredno iz vodika, do sedaj še ni prišlo do njihove množične proizvodnje in uporabe. Zaradi tega so avtomobilski giganti Daimler, Ford in Nissan podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo leta 2017 pričeli z intenzivnim razvojem okolju prijaznih avtomobilov.

Okoljski ministri EU so včeraj v Bruslju potrdili predlog novega zakona, ki naj bi posameznim državam omogočal prepoved gensko spremenjenih (GS) rastlin. Predlog  je bil sprejet  po več letih vroče razprave o gojenju GS rastlin in suverenosti držav EU glede tega. Vendar pa kompromis tega vprašanja ne rešuje dovolj dobro, temveč odpira nova zaskrbljujoča vprašanja.

Predlog zakona sicer državam članicam omogoča določene pravne podlage za to, da bi na svojem ozemlju lahko prepovedale gojenje tistih GS rastlin, ki bi bile odobrene za gojenje s strani EU. Vendar pa obenem daje nesorazmerno moč proizvajalcem GS semen (Monsanto, Syngenta idr.), saj bi lahko odločali o tem, ali je zahteva države članice ustrezna ali ne. Če bi proizvajalec nasprotoval prepovedi, bi jo države uveljavile pod grožnjo sodnega spora, če bi se multinacionalka zanj odločila.

Na današnjem posvetu z naslovom ,,Ali je potrebna širitev Dunajske ceste", ki ga je v Knjižnici Bežigrad organizirala Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), se je izkazalo, da načrtov MOL-a o širitvi Dunajske ne podpira niti strokovna javnost, niti lokalno prebivalstvo in niti nevladni sektor. Ravno tako se načrti o širitvi ne skladajo s prometno strategijo MOLa, ki pravi, da je potrebno avtomobilski promet nadomeščati z LPP, kolesarjenjem in hojo.

Peter Skušek iz MOL je kot argument za širitev navedel večjo pretočnost osebnega prometa, kot stranski ukrep pa tudi izboljšanje kolesarske infrastrukture, ureditev križišč ter ukinitev parkirnih mest ob Dunajski. Priznal je tudi, da MOL izvaja kratkoročne projekte, ki so pogojeni z dolžino mandata in na nek način pritrdil prisotnim, da se pri oblikovanju tega projekta zanemarjajo dolgoročni cilji kot so izboljšanje kakovosti zraka in bivanja ter zmanjšanje izpustov iz prometa.

Žledolom, mila zima in nestabilna temperatura so povzročili, da je cvetlična in akacijeva paša za čebele povsem zatajila. Čebelarji napovedujejo kar razpolovitev pridelane količine medu. Akacije in cvetlice pomenijo polovico vse paše v Sloveniji, zato je bilo treba čebele aprila in maja dodatno krmiti, da so sploh preživele.

Tudi druga polovica paše, lipe in kostanji, ne obeta veliko. Žledolom je namreč podrl ogromno medonosnih dreves ter polomil vejevje, zato bo cvetja bistveno manj. Čebelarji opozarjajo še na vse več napadov kostanjeve šiškarice.

Dosežen je bil kompromis glede gensko spremenjenih organizmov, ki so ga sprejele članice EU-ja, zdaj pa ga mora potrditi še Evropski parlament, kjer pa bitka ne bo lahka. Kompromis, ki so ga preteklo sredo dosegli veleposlaniki članic pri EU-ju, članicam dopušča, da bo ta lahko zavrnila pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju iz razlogov, ki niso povezani zgolj z zdravjem, temveč bo lahko na primer svojo odločitev utemeljila tudi z razlogi, povezanimi z vplivom pridelave teh proizvodov na okolje.

Kompromis sicer določa, da bodo morale članice, ki se bodo odločile za prepoved pridelave GSO-je, vseeno dovoliti njihov prevoz čez svoje ozemlje. Poleg tega kompromis vključuje še klavzulo o pregledu direktive o okoljsko spremenjenih organizmih po štirih letih.