NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 04-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • nedelja 06-dec
  • Miklavževa predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 12-dec
  • Od kolišča do mestnega središča

  • torek 15-dec
  • Pravljični sprehod s svečkami in baklami

  • sobota 26-dec
  • Praznična predstava Zgodba o Lipici

  • četrtek 31-dec
  • Spletna platforma Stigma
  • Digitalno doživetje z Božičkom za podjetja

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zakaj zame smeti niso le smeti   
    torek, 11. november 2014 @ 22:30 CET
    Uporabnik: Sonce

    Znanci me pogosto malo za šalo malo zares sprašujejo, zakaj se ukvarjam s tako temo, kot so smeti. V kupih smeti na odlagališčih - uradnih ali neuradnih - vidim zrcalo vsega, kar je z našo potrošniško družbo narobe. Porabimo neverjetne količine surovin in drugih naravnih virov za izdelke, ki jih pogosto sploh ne potrebujemo, ali pa jih uporabimo samo enkrat za nekaj minut. V izdelke in prehrano vgrajujemo ali dodajamo nevarne snovi.

    Še popolnoma uporabna majica ali čevlji so v smeteh pristali samo zato, ker se modne smernice menjajo že skoraj vsak mesec. Koliko porabljene vode, energije, koliko emisij in koliko slabo plačanega, skoraj suženjskega dela je bilo vloženega vanje. In ob enem takšnih razmišljanj me je pred dobrimi petnajstimi leti prešinila misel: če so smeti zrcalo vsega, kar je danes z družbo narobe, potem to pomeni, da bi z reševanjem problema smeti v bistvu lahko tudi spremenili družbo.

    Tehnološke rešitve problema in veliki objekti kot so sežigalnice, so se v desetletjih izkazali kot neučinkoviti pri reševanju problema odpadkov. Kar je logično, saj problema, ki je družben, tehnologija ne more rešiti zato, ker ne spodbuja sprememb družbenih vzorcev. Države EU kot sta Švedska in Danska, so se z velikimi sežigalnicami zaklenile v krog, iz katerega bodo izšle le počasi.

    Sežigalnica namreč dolgoročno potrebuje dotok stalne količine odpadkov. Sistemi toplotnega ogrevanja mest temeljijo na sežigu odpadkov, ki jih je zaradi recikliranja pričelo primanjkovati, zato so jih v več državah EU že prisiljeni uvažati. Na Danskem nastane 668 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno, 32 % jih reciklirajo in 52 % sežgejo. Identične deleže ima Švedska, kjer nastane 462 kg odpadkov na prebivalca letno. V Sloveniji jih nastane 362 kg, recikliramo jih 42 % in sežgemo 2 %. Pogosto je bilo v Sloveniji slišati, da je nizek delež sežganih odpadkov šibka točka našega sistema.

    A so se v zadnjih nekaj letih zgodili pomembni premiki na ravni EU, za katere ima velike zasluge dr. Janez Potočnik. Leta 2011 so države članice sprejele program Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri in konec leta 2013 še Sedmi okoljski akcijski program. V obeh dokumentih se Unija zavzema za učinkovito ravnanje z viri, saj je Evropa v veliki meri odvisna od njihovega uvoza.

    V odpadkih vidi vir materialov in surovin za evropsko gospodarstvo, katerega cilj je krožno gospodarstvo in družba popolnega recikliranja. Unija bo omejila energetsko predelavo odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, postopno ukinila odlaganje odpadkov, zagotovila visokokakovostno recikliranje in spodbujala razvoj trgov sekundarnih surovin. Tako sta se Danska in Švedska počasi znašli v zagati.

    V začetku julija letos je komisija objavila še paket, v katerempredlaga oblikovanje skupnih in usklajenih okvirov za podporo krožnemu gospodarstvu. Spreminjanje odpadkov v vir je za takšno gospodarstvo ključnega pomena, zato predlaga višje cilje, pa tudi natančneje določene ključne instrumente nadzora na področju odpadkov. Do leta 2030 bomo tako morali doseči 70 % recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 za 30 % zmajšati nastale količine odpadne hrane in do leta 2020 za 30 % zmanjšati količine odpadkov v morjih.

    Do leta 2030 bomo povečali recikliranje in ponovno uporabo embalaže na 80 % ter posamezne materiale do naslednjih ciljev: 90 % papirja in kartona do leta 2025 ter do leta 2030 še 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin in aluminija ter 90 % stekla. Paket je komisija povezala še z zelenim zaposlovanjem in usposabljanjem ter zelenimi malimi in srednje velikimi podjetji.

    Zero Waste dokazuje, da so dosegljivi tudi višji cilji, čeprav so še pred desetletjem veljali za utopijo. Številne Zero Waste lokalne skupnosti v Evropi namreč danes dosegajo preko 80 %, nekatere celo 90 % recikliranih in kompostiranih komunalnih odpadkov. V nastajanje sistemov ravnanja z odpadki so vključili prebivalce, lokalna podjetja in lokalno oblast. Tako so brez velikih investicij v tehnologijo rešili velik delež problema z odpadki tudi s ponovno uporabo in ukrepi preprečevanja njihovega nastajanja. Nastala so nova delovna mesta.

    Za ostali del pa so se aktivno vključili v preoblikovanje izdelkov v podjetjih. Zato Zero Waste niso le odpadki, ampak gre za spreminjanje družbe od spodaj navzgor, za informiranje, osveščanje, nova delovna mesta, globalno in med generacijsko pravičnost, lokalno samooskrbo, zniževanje emisij, varčevanje z energijo ter najpomembneje: za sprejemanje odločitev v sodelovanju z različnimi akterji v okviru demokratičnega procesa.

    In zato se ne ukvarjam zgolj s smetmi, ampak v bistvu s spreminjanjem družbe na bolje.

    Piše: Erika Oblak

    Vir: http://ebm.si/o/sl/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://ebm.si/o/sl/
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Tehnoloske-Resitve-Smeti-Recikliranje

    No trackback comments for this entry.
    Zakaj zame smeti niso le smeti | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Zakaj zame smeti niso le smeti

    Prispeval/a: Aarhon dne sreda, 12. november 2014 @ 08:09 CET
    V celoti se strinjam s prispevkom. Že večkrat sem v komentarjih na razne anti-CO2 prispevke zapisal, da so smeti dejanski problem, ne pa nedolžen plin, ki nam daje življenje.
    Pretresljivo je koliko smeti se doma nabere v enem dnevu. To je povsem ušlo iz nadzora. Navadili smo se, da je vsaka stvar industrijsko zapakirana, na način ki privlačno in trajno ohranja kvaliteto vsebine. Pa naj si gre za kruh, ali pa pralni stroj. Posledično nam ostaja ogromno embalaže, ki ni za drugo kot za sežig.
    Če bomo hoteli količino embalaže zmanjšati, bo potrebno pri mnogih rečeh narediti veliko korakov nazaj, ali spremeniti pristop.
    Ko sem bil še majhen (pred 45 leti) me je mama vsak dan poslala v bližnjo mlečno postajo s kanglico v roki. Tam smo v vrsti čakali (bil je še socializem) da je iz hribov prišel kombi z mlekom. Iz velikih posod so nam z zajemalko nalivali mleko v naše kanglice. Če si bil prepozen je mleka zmanjkalo in si šel domov z dolgim nosom.
    Danes so povsod mlekomati, kar je tipično dober način za zmanjševanje količine smeti.
    Nekoč so ti v trgovini moko natehtali v rjavo papirno vrečko, ki si jo potem doma nazadnje skuril v peči na drva. Nobenih smeti ni ostajalo.
    In tako dalje. Da ne naštevam drugih primerov.


    Zakaj zame smeti niso le smeti

    Prispeval/a: budabreztruda dne sreda, 12. november 2014 @ 08:55 CET
    "Iz velikih posod so nam z zajemalko nalivali mleko v naše
    kanglice. Če si bil prepozen je mleka zmanjkalo in si šel domov
    z dolgim nosom."
    ___________________________________

    Če prav razumem, takrat, ko pa ni bil nihče prepozen pa mleka
    ni zmanjkalo?
    :))


    Zakaj zame smeti niso le smeti

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 12. november 2014 @ 11:09 CET

    prva stvar, ki bi jo lahko in že morali narediti je prepoved proizvodnje in
    uporabe plastičnih vrečk.
    To so v nekaterih državah, recimo Poljski naredili že pred leti.
    Namesto plastičnih vrečk uporabljajo biorazgradljive vrečke, ki so nekoliko
    dražje, a ne onesnažujejo toliko okolja.
    Tudi vsa ostala plastika, ki se uporablja v prehrambeni industriji bi lahko
    bila bio razgradljiva. Ne pozabimo, da so PCB-ji v plastiki rakotovorni.

    ---
    stoychi


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,30 seconds