Izraz Zero Waste v današnjih dneh srečujemo zelo pogosto. V sebi nosi pozitivni predznak tudi zato, ker za prehod v družbo brez odpadkov lahko veliko naredimo sami. Opolnomoči vsakega med nami, da lahko k tej viziji prispeva toliko, kolikor zmore. Zero Waste ni stvar tehnologije, ampak stvar odločitve - in začne se lahko kar pri nas doma.
Osnovna struktura Zero Waste koncepta je tako imenovani 5R: Refuse (zavrni oz. ne kupuj), Reduce (zmanjšaj), Reuse (ponovno uporabi), Recycle (recikliraj oz. ločeno zbiraj), Rot (kompostiraj). V tem prispevku se bomo posvetili zadnjemu, torej kompostiranju oziroma recikliranju organskih snovi.
Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo približno eno tretjino vseh odpadkov, ki jih ustvari gospodinjstvo, zato je še kako pomembno, da jih koristno uporabimo. Sicer ti odpadki končajo na odlagališčih skupaj z mešanimi ostanki in prispevajo k onesnaževanju tal in zraka. S procesom kompostiranja imamo neposreden uvid v to, kaj se z našimi organskimi odpadki dogaja - ustvarjamo »črno zlato vrtnarjev« in vračamo hranilne snovi v zemljo. Pri ostalih odpadkih je drugače. Čeprav ločeno zbiramo, nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo s prazno plastenko – se bo spremenila v plastični stol, klop, zobno ščetko? In nenazadnje: če kompostiramo doma, lahko znižamo stroške odvoza naših odpadkov.
Raziskave, ki bi primerjale okoljske vplive kompostiranja doma in kompositranje v večjih kompostarnah, ne obstajajo. A je kompostiranje doma okolju prijaznejše že zato, ker velike kompostarne porabijo energijo za ločeno zbiranje materiala, prevoz komposta ter njegovo distribucijo.
Kompostiranje doma torej prihani energijo, saj organske odpadke obdelamo tam, kjer nastanejo. Okoljske prednosti kompostiranja doma se lahko spremenijo v negativne vplive, če kompostiranje ne poteka pravilno. Proces kompostiranja je proces razkrajanja: bakterije, gobice in drugi organizmi v prsti spreminjajo sadje, zelenjavo in odpadke z vrta v kompost tako, da v procesu uporabljajo kisik.
Napačno kompostiranje je gnitje organskih odpadkov brez prisotnosti kisika. Ob tem pa - tako kot na odlagališčih - nastaja toplogredni plin metan.
Kompostiranje seveda ni nekaj novega, to so počele že mnoge generacije pred nami. Za kateri način kompostiranja se bomo odločili, je bolj ali manj stvar osebne odločitve, ki je odvisna od razpoložljivega prostora, časa in količine ter vrste naših bio razgradljivih odpadkov. Kompostiramo lahko na vrtu, s pomočjo deževnikov ali v posebnih zaprtih posodah različnih dimenzij. Na spletu je tudi v slovenskem jeziku na voljo ogromno informacij in različinih forumov, ki nam olajšajo izbiro ustreznega načina kompostiranja in pomagajo z nasveti.
Pri odločanju pa vseeno pomaga, če upoštevamo naslednje:
Stroški – nekateri sistemi ne zahtevajo investicije, uporabimo kar pač imamo pri roki, nekateri pa zahtevajo nekaj več stroškov.
Lokacija – če imamo vrt, uvedemo sistem, ki omogoča uporabo vrtnih odpadkov; če živimo v bloku pa se bodo opcije seveda morale prilagoditi posebnostim tega okolja.
Estetski vidik – nekateri kompostniki so preprosto povedano grdi, zato jih umestimo v okolje tako, da bo čim manj opazen.
Vrsta hrane – večina kompostnikov je primerna za ostanke sadja, zelenjave, jajčne lupine, čajne lističe in kavno usedlino, nekateri pa lahko predelajo tudi meso, kosti in mlečne izdelke. Slednji so seveda priporočljivi za neveganska gospodinjtva.
Končni produkt – odvisno od tega kje živimo in kaj gojimo (rože, zelenjavo) je tudi odvisno, kaj in koliko potrebujemo – komposta ali tekočega gnojila. Morda pa sploh nimamo možnosti, da bi karkoli gojili in ga sami sploh ne moremo uporabiti. Če imamo odvečni kompost, ga podarimo prijateljem.
Sestava – v tradicionalnem kompostiranju je pomembno razmerje med rjavim (ogljikom) in zelenim (dušikom) materialom. Če se sliši prezahtevno, obstajajo tudi sistemi, pri katerih tega ni potrebno upoštevati.
Škodljivci – to je predvsem odvisno od naših ostankov hrane – bolj so jim privlačni ostanki mesa - in kaj bomo kompostirali.
Zmogljivost – pri postavitvi kompostnika je potrebno upoštevati velikost gospodinjstva in količino odpadkov ter kaj vse imamo namen kompostirati. Papirnate brisače, filter vrečke in podobno, ki so označeni z oznako »razgradljivo« se smejo kompostirati, a se razgrajujejo mnogo počasneje. Če se bomo resno lotili uvajanja Zero Waste filozofije v vaš dom in upoštevali 5R, bomo sčasoma imeli tudi vse manj (ali celo nič) odpadkov te vrste.
Članek je večinoma povzet po spletni strani Zero Waste Home oz. v knjigi z istim imenom. Več in bolj podrobno o tem, kaj lahko za Zero Waste storite doma, lahko najdete tam. Avtorica Bea Johnson namreč živi to, o čemer piše.
Izraz Zero Waste v današnjih dneh srečujemo zelo pogosto. V sebi nosi pozitivni predznak tudi zato, ker za prehod v družbo brez odpadkov lahko veliko naredimo sami. Opolnomoči vsakega med nami, da lahko k tej viziji prispeva toliko, kolikor zmore. Zero Waste ni stvar tehnologije, ampak stvar odločitve - in začne se lahko kar pri nas doma.
