Zdravstveni in okoljski vplivi izkoriščanja fosilnih goriv, jedrskih odpadkov ali rudarjenja so med bolje znanimi stranskimi učinki naraščajoče porabe energije in surovin v globalnem gospodarstvu. Eden od načinov za soočanje z okoljsko nepravičnostjo je raba ekonomskih orodij za ocenjevanje škode.

Okoljske organizacije so zato v projektu EJOLT s pomočjo akademikov in znanstvenikov uporabile orodja, kot so analiza stroškov in koristi ali multi-kriterijska analiza, da bi raziskale in razkrile netrajnostnost okoljsko spornih projektov.

V nekaterih primerih je uporaba ekonomskih orodij predstavljala pomembno prelomnico za projekte. V primeru nasadov sladkornega trsa v delti Tane v Keniji je bila analiza stroškov in koristi pomembno orodje za boj proti okoljsko spornim nasadom. V nekaterih drugih primerih ni bilo tako: v primeru nasprotovanja rudarskemu projektu na gori Ida v Turčiji bi uporaba ekonomskega orodja pomenila zanemarjanje drugih vrednot, kot so pravice do ozemlja ali dostop do virov.

Christos Zografos iz Avtonomne Univerze v Barceloni (UAB) kot soavtor poročila Ekonomska orodja za ocenjevanje odgovornosti v boju za okoljsko pravičnostpoudarja: ‘Čeprav so uporabna v nekaterih primerih, ekonomska orodja za ocenjevanje niso zdravilo za vse: potrebno jih je uporabljati strateško in takrat, ko ne spreminjajo ali omejujejo izražanje preferenc tistih, ki trpijo okoljsko nepravičnost. Uporabna so lahko tudi takrat, ko pomagajo uravnavati neenakosti v razmerjih moči med različnimi igralci v politični areni.’

Skozi projekt EJOLT [1] je mednarodna skupina akademikov in aktivistov sodelovala, da bi odkrila, kaj je uporabno kje. Ugotovili so, da ekonomska orodja za analizo okoljske škode lahko pomagajo takrat, ko podpirajo obstoječe debate o lokalnih projektih, in takrat ko so komplementarna orodjem, ki se uporabljajo po predpisih (npr. analize vplivov na okolje). Ekonomska orodja za ocenjevanje škode niso uporabna takrat, ko prisilijo lokalne skupnosti, da za svoje skrbi in strahove ‘prevedejo’ samo v jezik denarja, ki pa ga ne razumejo.

Prav tako niso uporabna takrat, ko omogočajo še večji razkorak v razmerju moči med deležniki ali pa tam, kjer javno odločanje ni namenjeno argumentirani razpravi, temveč le potrjevanju že sprejetih odločitev. Beatriz Rodriguez, soavtorica poročila, iz UAB pravi: ‘Orodja za oceno škode so uporabna za razkrivanje ekonomskih nesmislov, ki jih pogosto predstavljajo investitorji in promotorji projektov. Z njihovo pomočjo se lahko omejijo škode okolju in lokalnim skupnostim, ki bi jih sicer imeli projekti.’

Poročilo Ekonomska orodja za ocenjevanje odgovornosti v boju za okoljsko pravičnost ponuja dober vpogled v uporabo ekonomskih orodij za oceno okoljske nepravičnosti. Krajše ozadje izpostavlja, kdaj in kako uporabljati orodja za ekonomsko oceno okoljske škode ter navaja 10 stvari, o katerih morajo okoljske organizacije razmisliti pred uporabo ekonomskih orodij za oceno okoljske škode.

[1] EJOLT je projekt sodelovanja med znanostjo in družbo, skozi katerega se zbirajo primeri okoljske nepravičnosti in gradijo orodja za boj proti okoljski nepravičnosti po svetu. EJOLT se financira iz programa FP7 EU. Več informacij je na voljo tukaj. Zemljevid okoljskih konfliktov (tudi konflikti iz Slovenije) pa najdete  tukaj.