NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • sreda 01-maj
  • Med naravo in kulturo

  • petek 03-maj
  • Človek in čas

  • nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Le smeti ali nevarnost za okolje?   
    četrtek, 20. november 2014 @ 22:30 CET
    Uporabnik: Sonce

    Naj članek pričnem s kratko predstavitvijo, kdo sploh sem. Ime mi je Robin, sem iz Nizozemske, kjer sem na dodiplomskem programu študiral okoljske znanosti. Delal sem na odlagališču za onesnaženo prst, ki so jo dovažali z divjih odlagališč. Zdaj že nekaj časa delam za Ekologe brez meja in spremljam odpadke v Slovenskih Konjicah. Ko sem obiskoval divja odlagališča, sem opazil nekaj stvari.

    Večina vas verjetno pozna akcije Očistimo Slovenijo. Najbrž pa ne veste, kaj se tam dogaja zdaj, ko akcij ni več. Mnoge v akcijah očiščene točke so spet postale divja odlagališča. Priznam, da so tudi točke, kjer smeti ni več, a problem še vedno obstaja. O tem se lahko prepričate, če samo pogledate bregove Savinje ali Save, kjer ležijo ali z dreves visijo plastične vrečke in drugi odpadki.

    V članku ne bom govoril o razlogih, zakaj so te točke spet postala črna odlagališča, ampak o tem, kako ti odpadki vplivajo na okolje in naše zdravje. Večinoma se ne zavedamo, da “milijoni domov in stanovanjskih sosesk vsebujejo prikrite ubijalce, kot so svinec, živo srebro in cianid” (The Gale Group, Inc. 2008) in da te kemikalije najdemo tudi na črnih odlagališčih.

    Če si ogledamo komunalne odpadke v širšem smislu, ugotovimo, da “so v splošnem sestavljeni iz električne in elektronske opreme, gradbenih odpadkov, odpadkov za osebno higieno, odpadkov iz gospodinjstev, trgovin, šol in podjetij ter ostankov iz kmetijstva. Zaskrbljujoče so zdravstvene posledice odlagališč in starejših sežigalnic, ki vključujejo rak, višjo smrtnost, prirojene napake in nizko poporodno težo. Toplogredni plini in gradbeni materiali (npr. pene), kot tudi prakse na področju industrijskih odpadkov, prispevajo k tanjšanju ozonskega plašča” (UNEP, 2013). Ti odpadki lahko torej še dodatno povečujejo luknjo v ozonskem plašču.

    Če si ogledamo povprečno črno odlagališče v Slovenskih Konjicah, najdemo odpadke kot so pločevinke, stari televizorji, gradbeni odpadki kot recimo mavčne plošče, plastične vrečke in druge vrste plastičnih odpadkov. Slabo je že samo dejstvo, da odpadki sploh ležijo v gozdu, a je stanje v resnici še dosti slabše, kot si večina med nami predstavlja. Če vas zanima zakaj, berite naprej in bomo ugotavljali skupaj.

    Preprosta pločevinka je sestavljena iz poločevine in pogosto aluminija. Živo srebro vsebujejo številni izdelki, na primer stare vrste baterij in igrač. In nezadanje, elektronski odpadki vsebujejo težke kovine, kot so svinec, kadmij in berilij. Problem s težkimi kovinami je v tem, da prehajajo v prst in preko erozije onesnažujejo podtalnico in nadzemne vode. Težke kovine ne razpadejo in ko jih zaužijejo rastline in živali, se prične proces bioakumulacije med različnimi vrstami. Večina elementov, kot so krom, baker ali cink, je v nizkih koncentracijah osnovnega pomena za floro, favno in ljudi.

    Posledica dolgoletnega črnega odlaganja na istem mestu so višje koncentracije. Ker ne razpadejo, bo koncentracija tako slej ko prej dosegla nevarno raven (Bodenacademie, 2014). Težke kovine predelajo tudi mikro organizmi, živo srebro na primer kombinirajo z organsko spojino in ustvarijo metilirano živo srebro - končni produkt, ki je deleč bolj strupen od živega srebra in dodatno viša nevarnostni potencial odlagališča za floro, favno in ljudi. “Žal je to ena redkih slabih strani naše pozicije – smo namreč na vrhu skoraj vseh prehranjevalnih verig na Zemlji” (McLendon, 2009). To preprosto pomeni, da zastrupljamo sami sebe.

    Če se posvetimo še plastiki, ugotovimo, da sčasoma zgolj razpada preko tako imenovanega procesa fotorazgradnje. UV žarki, ki padejo na plastiko, velike dele plastike spremenijo v številne drobne delce. Na žalost sta stranski produkt tega procesa nevarni bisfenol A in polistiren. Najbrž zanju še niste slišali. Če dolgo zgodbo povem na kratko. Bisfenol A (BPA) je videti kot estrogen in oponaša strukturo in funkcijo estrogena na takšen način, da povzroči negativne vplive na zdravje.

    Študije so do danes odkrile nevrološke učinke, zaviranje delovanja ščitnice in možne kancerogene učinke (Zoeller, 2007), (Staff, FDA, 2013), (Dolinoy, Huang, & Jirtle, 2007). Nacionalni zdravstveni inštitut iz ZDA je ugotovil, da obstaja ‘določena zaskrbljenost‘ glede vpliva BPA na možganski in vedenjski razvoj ploda in dojenčka (National Institute of Environmental Health Sciences, 2014). O vplivih polistirena na zdravje ni veliko znanega. Tisto, kar vemo je, da je ponavadi sestavljen iz fluoriranih ogljikovodikov, ki 1000–1300 krat presegajo učinke ogljikovega dioksida na podnebje (US EPA, 2014). Snov torej, ki je ni pametno spustiti v okolje.

    Poleg odpadkov, ki ponavadi štejejo med komunalne, lahko na divjih odlagališčih najdemo še gradbene odpadke. Mavčne plošče recimo razpadejo na več snovi, od katerih izstopa ena. To je vodikov sulfid, ki je težji od zraka, zelo nevaren, jedek, vnetljiv in eksploziven. “Ljudje prenesejo majhen odmerek vodikovega sulfida, čeprav lahko vpliva na zdravje tako, da povzroči draženje oči, boleče grlo, slabost, težko dihanje in nabiranje tekočine v pljučih (pljučni edem). Na srečo simptomi ponavadi izginejo v enem tednu. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim nivojem pa je nevarnejša in lahko povzroči utrujenost, izgubo apetita, glavobol, slabšanje spomina, in vrtoglavico” (Lindenmann, Matzi, Neuboeck, Ratzenhofer-Komenda, Maier, & Smolle-Juettner, 2010).

    Če na koncu pod drobnogled vzamemo še barve, te vsebujejo številne kemikalije, kot so brezbarvni alkohol (mineralni terpentinov alkohol), toluen, alkohole, titanov dioksid, cinkov oksid, cinkov kromat in živosrebrov sulfid ter številne druge snovi. Da članek ne bo predolg, si bomo ogledali samo enega, in sicer toluen. Pričnimo s tem, da gre za zelo strupeno snov, ki pri nizkih ali zmernih vdihanih ravneh povzroči utrujenost, šibkost, izgubo spomina, slabost, izgubo apetita in izgubo sluha ter sposobnosti zaznavanja barv. Simpotmi ponavadi izginejo potem, ko snovi nismo več izpostavljeni. Iz prve roke pa lahko povem, da traja vsaj en teden, preden se telo vrne v normalno stanje, kar je odvisno od stopnje koncentracije, ki smo jo vdihali.

    Kako to vem? Ko sem bil na Nizozemskem zaposlen v podjetju za predelavo kontaminirane prsti, sem se zastrupil s toluenom, ker sem vdihoval precej visoke koncentracije v plinu, ki je izhajal iz kontaminirane prsti. Teden dni nisem bil sposoben delati in več dni nisem mogel normalno dihati. Če visoko koncentracijo toluena vdihavamo kratek čas, povzroči omotico, slabost in zaspanost. Lahko pa povzroči tudi nezavest in celo smrt. Če pomislim na svojo zastrupitev s toluenom, sem jo odnesel zelo poceni. Tako iz lastne izkušnje vem, da se s temi snovmi ne gre igrati. Zato odpadkov ni pametno puščati v naravi. Odnesemo jih do zbirnega centa, kjer zanje primerno poskrbijo in akcije čiščenja Slovenije bodo postale nepotrebne.
     
    Viri:

    Piše: Robin Hummel

    Vir: http://ebm.si/o/sl/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.bodemacademi...
  • http://www.pnas.org/con...
  • http://www.earthresourc...
  • http://archive.rubicon-...
  • http://www.mnn.com/eart...
  • http://www.niehs.nih.go...
  • http://www.sciencelab.c...
  • http://www.fda.gov/News...
  • http://www.substech.com...
  • http://legal-dictionary...
  • https://www.osha.gov/dt...
  • http://na.unep.net/geas...
  • http://www.epa.gov/ozon...
  • http://online.liebertpu...
  • http://ebm.si/o/sl/
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Divja-Odlagalisca-Nevarnost-Okolje-Smeti

    No trackback comments for this entry.
    Le smeti ali nevarnost za okolje? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,55 seconds