Mojster povzroči;
Da postane tvoje
nevidno
vidno.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
neslišno
slišno.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
negibno
gibno.

In razum ti bo rekel:

»To ni bilo nič«

Kar dela tvoje telo,
pogojuje tudi to,
kar čuti tvoje srce. :)

Tvoje telo je orodje srca,
ki lahko vibracijo
srčnega čutenja,
s svojo dejavnostjo,
bodisi zvišuje,
ali pa znižuje. :)

Poenostavljeno rečeno pri človeku obstaja trikotnik treh stvari:
Telo, razum in srce (imenovano tudi duša ali duh)

Poznamo sveto trojico ali trikotnik:
Oče Sin in Sveti duh,

v hinduizmu pa trikotnik:
Brama, Višnu, Šiva,
ali Stvarnik, Vzdrževalec in Uničevalec.

Sporočilo kanalizirano
15. aprila 2005

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Zaznati občutke iz prihodnosti~

Pred malo več kot letom dni, me je Skupina prosila, da zasejem seme. Podali so kanaliziranje z naslovom »Hoja vzvratno skozi čas«. Nisem popolnoma razumel nekaterih konceptov, ki so jih razlagali, ampak so rekli, da je v redu, da sem samo izpostavil in posejal semena za kasnejšo žetev. Čeprav mislim, da bo tega prišlo še več, kaže, da je prva žetev pred nami.

Veliki GRUPINI objemi

Steve Rother
Govornik Grupe

Pragovedo najde dom na miroljubnem posestvu!

To je Chasry, mali teliček, ki gotovo ne bi več živel, če ne bi nekaj prijateljev živali hitro ukrepalo. Spet je bila Gabriele tista, ki je spoznala stisko malega telička in njegovih staršev in dala spodbudo za reševanje družine pragoveda. In kot vedno je bila ona tis- ta, ki se je iz oči v oči prva pogovarjala z bikom Maesejem in mu razložila, da se njemu in njegovim ne bo zgodilo nič več hudega.

Družina Maese živi danes na lepem pašniku na miroljub- nem posestvu. Chasry se podi po travi in raziskuje gozdiček, ki meji neposredno na pašnik ...
Predstavljajmo si: mrzlo je, deževno, ledeno in sneži. Ob okrožni cesti leži pašnik. Nenehno vozijo mimo večja in manjša vozila - in to dan in noč.
Na tem pašniku stoji - s povešenimi ušesi - pragovedo, bik in dve kravi, staro okrog 10 let. Žalujejo za približno petnajstimi vrstniki, ki so jih naložili na velik kamion za živino in jih odpeljali v smeri klavnice. Vidno trpijo zaradi nestalnega vremena. Seno leži v jaslih, v katere dežuje, v mali leseni lopi na drugem pašniku pa je zelo neprijetno in pravzaprav premalo prostora, da bi spravili pod streho rogovje in velika telesa.

(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)

Resnica je, da smo resnično vsi in vse iz istega Izvora; da smo vsi eno Življenje, ena velika Družina; da je vsak otrok, vsak, ki se rodi (ni važno, v katerem narodu ali veri), član te velike Družine, del tega vseprisotnega Življenja.

VEČNA MLADOST

V vsakogar je vsajena večna mladost. Misli radosti, misli ljubezni in misli idealov ustvarjajo in ohranjajo lepoto, imenovano mladost. Razvijajte otroško zavest. Predstavljajte si Božanskega Otroka v sebi.

Preden zaspite, si recite:

Zdaj se zavedam, da v meni obstaja večno mlado in lepo duhovno Telo Radosti.
Imam čudovit duhoven um, oči, nos, usta, kožo - Telo Božanskega Otroka, ki je sedaj popolno.

Ko se zvečer pogrezate v spanec, ponavljajte te besede in tiho meditirajte nanje. Ob jutranjem prebujanju si recite:

Dobro, ljubljen-i/-a _________________ (imenujte se z imenom), v tebi je Božanski Alkimist.

Naučite se smejati na otroški sladek način. Nasmeh iz duše je duhovna sprostitev. Resnični nasmeh je stvar resnične lepote, umetniško delo Notranjega Nesmrtnega Vladarja. Recite si:
Mislim prijazne misli za ves svet. Naj je ves svet srečen in blagoslovljen.

Leta 1935 je Djwhal Khul človeštvu dal Veliko Invokacijo skozi Alice Bailey in Lucis Trust. Veliki invokaciji je posvečen poseben dan. To je polna luna v Dvojčkih, ki se imenuje Praznik Človeštva. Ta dan imenujemo tudi Dan Velike invokacije.

Na ta dan učenci in posvečenci s pomočjo Velike invokacije zgradijo močno magnetno auro, ki prikliče odgovor. Impresija tistega Božanskega načrta, namenjenega določenemu letu, se z duhovnih nivojev spusti navzdol in obsije združeni um služiteljev sveta.

Iz točke Luči v umu Boga
naj Luč razsvetli umove ljudi.
Naj svetloba oblije Zemljo.

Iz točke Ljubezni v srcu Boga
naj se ljubezen prelije v srca ljudi.
Naj se Kristus vrne na Zemljo.

Ko človek začne zaznavati duha v vsem,
potem ne zaznava več vsega,
ampak zaznava le še duha.

In kakšno je sporočilo tega vseprisotnega duha?

Tišina resnice.

Tišina resnice, je danes moj odgovor svetu.

Tišina resnice, ki je ne zna preglasiti noben slon,
pa čeprav zna skakati po eni nogi.

Tišina resnice, ki jo ne more preglasiti nobena vojna,
pa čeprav se vam zdijo to zelo hladnokrvne besede.

Gre za tisto tišino resnice, ki ne pripada temu svetu,
pa čeprav je ves svet narejen iz nje.

Naj za vedno poplavi trnje znotraj mojega srca

in zaceli vse notranje rane,

je bila moja prošnja

in ena pesem sama.

Vsaka potka pelje v Rim


Brez dvoma obstaja ogromno dobrih in verodostojnih metod in tehnik za doseganje takih in drugačnih izkušenj. Isto je s tehnikami, katerih cilj je samospoznaje, razsvetljenje, stanje enosti. In prav je tako.
V tem prispevku pa se bom omejil na predstavitev formata Intenziva Razsvetljenja (IR) , katerega edini cilj je izkustvo Razsvetljenja, naše dokončne Narave.

Sam format IR je bil prvič uporabljen daljnega l. 1968. Od tedaj je s pomočjo te tehnike na deset tisoče ljudi po vsem svetu močno pospešilo svoj duhovni razvoj. Sam format IR je namreč sestavljen tako, da omogoča udeležencem popolni »odklop« od vseh stvari v njihovih življenjih in istočasno nudi dobro strukturo (pravila, urnik, tehnika IR) za tridnevno intenzivno delo izključno na sebi in iskanju izkustva dokončne Resnice.

Po svetu in tudi pri nas se sicer pojavljajo kloni originalnega formata IR v obliki krajših dvodnevnih in celo v enodnevnih delavnicah, katere vodijo neusposobljeni in nekompetentni »mojstri« Intenzivov. Slišim, da mnogi še sami ne razumejo tehnike, strukture intenziva ter vsega tega seveda ne znajo razložiti udeležencem/kam. Teorijsko in približno poznavanje formata IR vsekakor še zdaleč ni dovolj za uspešno vodenje Intenziva in primerno podporo udeležencem/kam za intenzivno pot proti najvišjemu cilju.

Koraki od „štirinožca“ k dvonožcu.
„Torej, v obleko divjih prašičev – za enost!“

Zdaj je bil čas za naslednjo preizkušnjo, ki smo jo morali opraviti dvonožci. Prišel je čas, ko se je bilo treba predstaviti kot dvonožec. Kako neki se bodo živali obnašale do nas dvonožcev? Če smo hoteli ostati zvesti svojim ciljem, smo se jim morali izpostaviti – ne bi pa se smeli postavljati pred njimi. Če bi se postavljali, bi bil to poziv, naj z nami merijo moči z vprašanjem, kdo je vendar največji oziroma najmočnejši. Pri takem tekmovanju je vedno nekdo zmagovalec in nekdo poraženec. Zagotovo bi bili pri tem poraženci mi.

Tudi tekmovanje je neka vrsta boja. Mi pa smo prihajali in prihajamo še naprej k našim živalskim bratom in sestram kot prijatelji. Kaj bodo naredili z nami, kako se bodo odzvali - ali bodo zbežali ali nas bodo napadli ali nas sprejeli - vse to je odvisno le od našega obnašanja do njih. Vsem nam je bilo jasno, da bi se jim bilo treba izpostaviti brez če in toda in brez prevelikih varnostnih ukrepov.
Kot smo se dogovorili, smo storili.
Spet sem molila in prosila za vodstvo nevidne duhovne pomočnike narave, kajti živali s pogledom na nas nismo želeli prestrašiti. Kot že rečeno, nesebična molitev vedno pomaga! In tukaj ni šlo za nas, ljudi - šlo je za živalski svet.

Sporočilo kanalizirano
15. marca 2005

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ 11 dni čudežev~

Pred nekaj meseci nam je Grupa dala sporočilo z naslovom "Ali verjamete?", v katerem so nas spraševali, če verjamemo v čarobnost. Odgovor je bil "DA"! V nadaljevanju sporočila je postalo očitno, da so nas pravzaprav vprašali, če verjamemo v čarobnost v nas. Lahko je videti čarobnost zunaj sebe, toda terjati lastne moči je dosti težje. Skoraj tako, kot bi nas z vprašanjem "Ali verjamete" pripravili, je ta mesec Grupa želela, da naša prepričanja poženemo v delovanje. V tem sporočilu nam je Grupa predlagala, da si rezerviramo 11 dnevno obdobje, v katerem bomo doživeli naše lastne čudeže. Grupa je poudarila, da ko bomo odstranili tančico, bomo uzrli čudovito neopisljivo lepoto. Nadaljevali so, da bomo uzrli veličastno ogledalo. Da bi si ustvarili "Dom, na naši strani tančice", nam mora biti slika, ki jo bomo uzrli v tem ogledalu, udobna.

Veliki GRUPINI objemi

Steve Rother
Govornik Grupe

Pri založbi Stella je izšla knjiga Priročnik za vstajenje (kanalizirano gradivo vnebovzetega mojstra Serapisa), ki ponuja še eno možnost razumevanja izjemnosti današnjega časa in naše vloge v njem. V nadaljnjem opisu so navedeni citati iz knjige v narekovajih.

Ta knjiga je praktičen vodič za proces, ki je že v teku. Ukvarja se z metafiziko v njenem pravem pomenu - fiziko po fiziki - in opisuje poizkuse, ki jih lahko izvršiš v varnosti svoje lastne avre. Razdeljena je na dva dela. Prvi del nudi temeljna znanja in te spoznava z energijo samo, prostorom časom in gibanjem. Razlaga naravo materije, holograme, stoječe valove in energijska polja - fizično emocionalno in mentalno. Razloženo je tako, da ni potrebe po kakšnem posebnem znanju.Z lahkoto dojameš in razumeš, kar prebiraš. Drugi del je praktičen in vsebuje priročna orodja za osebno in s tem tudi planetarno vstajenje.

Avtor Tony Stubbs v predgovoru pojasni, kako je nastajala, oz. kako se je vzpostavil stik (kanal) s Serapisom. Kdo je Serapis?

Po ezoteriki je Mojster Serapis Chohan četrtega žarka, belega žarka, žarka umetnosti ali harmonije skozi konflikt. Nekatere kvalitete četrtega žarka so čistost, disciplina, radost, upanje in odličnost. Serapis pomaga učencem razviti te kvalitete, obvladati prvo čakro ter postopoma in varno dvigniti ogenj kundalini, ki je nakopičen v tej čakri. Je veliki častilec Božanske Matere in njene luči in ognja v naših dušah.

Art of living
www.artofliving.si

Brezčasni govor v Lübecku, Nemčija, Avgust 1992

Tišina

To je jezik srca, ki ne potrebuje prevoda. Ali je treba govoriti?

Tišina

Srce pravzaprav res ne potrebuje govorice. Samo njegov utrip te združi s celotnim stvarstvom.

Tišina

Ko razum klepeta, srce ni povsem odprto. Razum krivi sebe ali koga drugega, se pritožuje nad seboj, "Nič nisem vreden" ali toži, da kdo drug ni kaj prida. Ali razumete? Razum kar naprej bega: jezen je na koga drugega ali nase, ali pa se jezi na preteklost, obžaluje preteklost ali ga skrbi prihodnost.

Razum ne mara enostavnih stvari. Vse hoče zapletati. In ko to počne, ne dovoli srcu, da bi bilo nedolžno, preprosto in naravno. Narava ega je, da si kaj močno želi, kaj težkega. Srce pa je pravo nasprotje temu. Srce je preprosto, naravno in nedolžno. Tvoje srce ne more najti pri nikomur nič napačnega. Napake ne more najti niti pri tebi, kajti ko je srce sproščeno, se je odprlo neskončnosti, božanskemu. Če je tvoje srce povsem odprto, ne moreš najti napake pri nobenem človeku, saj vidiš vse kot del sebe.

Kadar ne uporabljamo svoje sposobnosti biti v sebi, kadar se tega ne zavedamo, se naš um venomer pritožuje. Na izbiro imamo samo dvoje: v umu lahko bodisi godrnjamo ali pa smo hvaležni. Vmes ni ničesar. Odločiti se moramo za eno ali drugo. Ko smo hvaležni, godrnjanje ni možno. Ko godrnjamo, očitno ne moremo biti hvaležni.

Enkrat na teden ob mehkih zvokih glasbe iz vsega sveta ter ponavljajočih korakih in gibih nežno zlezem globoko vase. Zame je to meditacija v gibanju, rahlo podobna tistemu občutku, ki me prevzame ob teku na dolge proge, ko se ob ritmu korakov in temu prilagojenem dihanju odpravim v drug svet. Toda plesi v krogu dajejo še nekaj več – izkušnjo, ki jo doživljam in delim z drugimi. Ko se primemo za roke in naredimo krog, se s tem povežemo v celoto in s plesom ustvarjamo prijetno izkušnjo druženja. V krogu ne morem plesati sama, tudi dva sta za krog premalo, biti nas mora več, in radosti me občutek, da sem del celote, da pripadam skupini in sem njen enakopravni del. Prepustim se glasbi, ki je bistveni del izkušnje – včasih je prijetno poskočna, včasih umirjeno meditativna, a zdi se mi, da se me globlje dotakne prav zato, ker jo ne samo poslušam, ampak se nanjo odzivam s koraki, obrati in gibi rok. Tako se počutim zdaj, ko so za mano dobra tri leta plesov v krogu in s tem v zvezi učenja na različnih nivojih.

Plesom sem se pridružila med hudo osebno krizo, nekaj mesecev po smrti prijatelja, ki je bil zame, kot bi rekel W.H. Auden »moj vzhod in zahod, moj sever in jug«. Ne vem, kaj sem iskala: spremembo, podporo, pot. Ples je bil že prej pomemben del mojega življenja, čeprav ga nisem imela možnost dovolj izživeti. Diskoteke mi nikoli niso bile preveč všeč zaradi hrupa in dima, za plese v parih pa mi je večkrat manjkal bistveni sestavni del – soplesalec. Že na mojem prvem večeru plesov v krogu se me je dotaknila neverjetna milina, ki je prevevala skupino in zazdelo se mi je, da sem našla »tisto«, čeprav še nisem znala ubesediti, kaj sem pravzaprav iskala.

Zakaj nam je življenje včasih naklonjeno, drugič pa nas kljub vsemu trudu tepe nesreča? Ali obstaja usoda, kismet, kot pravijo arabci, ki nam je namenjena? To je tista usoda, ki jo astrologi skušajo razbrati v zvezdah, hiromanti pa iz drobnih črtic na dlani.

Kristijani verujejo, da bo tisti, kdor sprejme vero v Kristusa in se drži njegovih zapovedi, odrešen slabe usode in bo deležen dobre – na koncu koncev odrešenja. Nekatere protestantske smeri so šle v skrajnost, da je človekova usoda že vnaprej določena, torej ali bo pogubljen ali odrešen. Človek potemtakem ne more kaj prida vplivati na svojo usodo. Budizem pa meni drugače, da je prav človek s svojimi dejanji v celoti odgovoren za svojo usodo. Temu nauku pravijo karma.

Beseda karma pomeni delo ali delovanje. Po budističnem mnenju si človek s svojim ravnanjem sam ustvarja svojo usodo. Na kratko, če ravna dobro, postaja dober in si ustvarja dobro usodo, s slabimi deli pa postaja slab in si ustvarja slabo usodo. To zveni logično. Razumljivo je, da s svojim ravnanjem človek oblikuje svoj značaj. Torej, če se trudi biti vztrajen, iskren, odprt in podobno, se bodo te lastnosti vgradile v njegov značaj in po vsej verjetnosti žele pozitiven odziv v okolju, podobno kot skrb za zdravo prehrano vpliva na boljše zdravje, ukvarjanje s športom na telesno moč in vzdržljivost, ... Budizem je racionalna religija in nima dosti mistike. Zato ni čudno, da je vplival na intelektualce na Zahodu.

Besede, ki Ti jih zdaj govorim, moj Oče, izražajo to, kar želim.

Moja želja je kot zrno semena posejana v zemlji moje duše

in s Tvojim poživljajočim Življenjem raste v mojem duhu.

Mora se udejaniti!

Tvojemu Duhu (Modrosti, Ljubezni in Resnici)

dopuščam, da se giblje v moji duši.

Želim le to, kar je dobro za vse,

in zdaj Te prosim, Oče, da to izvršiš.

(iz knjige 'Življenje in nauki Mojstrov Vnebovzetja')

Želje, ki so izražene na pravi način, bodo izpolnjene. Želje so kot nekakšna molitev.

Zakon se glasi: "Po tvoji veri bodo tvoje molitve uslišane" in "Karkoli si želite, ko molite, vedite, da to prejemate in imate." (Mr 11:22-24)

Če smo sigurni, da smo to, kar smo prosili, tudi že prejeli, potem lahko vemo, da delujemo v skladu z Zakonom. Če je želja izpolnjena, potem lahko vemo, da je Zakon izpolnjen. Če želja ni izpolnjena, moramo vedeti, da smo prosili nekaj napačnega; moramo vedeti, da je napaka v nas in ne v Bogu.

Prvo neposredno srečanje z „nevarnimi divjimi prašiči“.
„Živali nimajo toplega stanovanja.“!

Tega jesenskega dne sem vozila „štirinožca“, džip. Ker naključij ni, sem nenadoma naletela na stezo divjih prašičev, ki jo je lahko prepoznati, ker te težke živali na svojih poteh puščajo ustrezno jasne sledi. Ustavila sem se. Želela sem si ostati blizu poti divjih prašičev, da bi videla te „nevarne“ živali, divje prašiče - četudi bi morala ostati vso noč, da bi jih - če stvariteljski Duh tako hoče - enkrat doživela.

Z našim „štirinožcem“ smo stali približno dve uri. Čisto polagoma se je na polja, travnike in v gozdove spuščal mrak. Nenadoma je v golem grmičevju zašumelo. Kot uročeni smo sedeli in se nismo upali premakniti. Bilo je, kot da smo vsi trije na povelje zadržali sapo.
Iz goščave je prišla, kot se nam je zdelo, velika družina divjih prašičev - lovci v svoji podcenjevalni latovščini govorijo o „krdelu svinj“. Ko so odkrili našega „štirinožca“, se je eden od članov družine oglasil z opozorilnim klicem, ki ga zdaj označujem kot „vuf!“. Sledil je kratek šum in nenadoma je bilo vse tiho.
Slišali smo že: vse živali se sporazumevajo z govorico zvoka, vonjev in slik. Slika, ki so jo divji prašiči imeli o svoji poti, danes ni bila ista kot doslej.

Vsak, kogar beseda,
se s tako močjo ljubezni
dotakne tvojega srca,
da ti ob srečanju z njim,
lahko celo iz očesa
solza hvaležnosti prikaplja,
je lahko zate
božji namestnik na zemlji.


Bistvena stvar božjega namestnika,
je moč njegovega svetega duha,
ki nikakor ne more biti izvoljena,
ampak je lahko le plod
njegovega lastnega poglabljanja,
plod njegove prošnje,
njegove hvaležnosti in zaupanja,
ki jo ima prav v tisto resnico,
ki seveda ne more biti od tega sveta,
v tisto božansko vibracijo znotraj srca,
ki jo lahko tudi tvoje hrepeneče srce,
prej ali slej prepozna. :)


stojči Stojan Svet

Če bi obstajala tista misel, bi jo posvetil tebi… Samo ti mi daješ občutek, da bi jo lahko razumela. Samo ti izgledaš toliko drugačna, toliko izstopajoča, da bi lahko sprejela absurd, o katerem razmišljam, ne da bi izpadel preveč… absurdno… Saj veš, o čem govorim…?
Ob tebi se mi zdi, da čas ne igra svoje vloge… Da Večnost preprosto krade ure, ki nama jih je odmerila Neskončnost, da bi naju čim prej sprejela v svoja prostranstva…
Bi odšla z menoj?

Bi pustila vsa ta vprašanja, vse te težave in obveznosti in preprosto odšla? In se nikoli več vrnila?

Odšla bi nekam, kjer bi si sama krojila dan in noč…
Saj vem… Sliši se abstraktno… Pa vendar…! Bi odšla z menoj, če bi vedela, da je to zagotovo to? Da bova obstajala samo midva…? Si predstavljaš? Le ti in jaz. In neskončen prostor, ki ga bova zapolnila s svojimi sanjami… Samo midva…
Bi odšla z menoj?

Pozabila bi na strah, ki razjeda ta svet dan za dnem, in ustvarila svojega. Ustvarila bi ga iz ljubezni, ki povezuje naju… Iz ljubezni, ki povezuje vse živo in neživo in nama daje moč, da obstajava… Da kljubujeva prostoru in času, da ustvarjava vsak dan le z mislijo, s čisto ljubeznijo in z neskončnim spoštovanjem…?

V ONOSTRANSTVU

VSE JE MINLJIVO...

V pravilno razumljenje tega sestavka naj služijo te vrstice. Zadeva je povzeta iz budističnega vidika. Buda je živel štiri stoletja pred Kristusom. On je ustanovitelj budistične vere, kateri pripada skoraj tretjina človeštva. Uči, da je rojstvo in življenje - trpljenje, da je vse minljivo, da se mora človek tako ravnati, da ne pride več na svet. Budizem namreč uči preseljevanje duše. Duša se po smrti telesa združi z drugim telesom, najsi bo spet človek, ali žival, ali rastlina, ali bog. In tako kroži ta duša tako dolgo v novih prerorejavanjih, dokler ni tehtnica njenih zaslug in grehov izenačena. Potem se več ne seli, marveč se preseli v budistična nebesa, v - nirvano. Zato je spis o raju - minljivem, o sozvezdju - minljivem, in o neminljivi nirvani.
JOSIP SUCHY

I

V RAJU

Sanjalo se mi je, da sem se po smrti zbudil v - raju, kjer sem s podkrižanimi nogami čepel na mogočnem rdečem lotosu, plavajočem sredi razsežnega ribnjaka. Rdeč plašč je liki nežen cvetlični list v mnogih naborih visel raz mene. Vodna površina ribnjaka je bila polna lotosovih cvetk, rdečih, modrih in belih, deloma že razvitih, deloma pa še v brstju. Skoraj na vsaki je stalo bitje, čigar nagubana obleka je dozdevno rastla cvetki iz listov.
Na položnem obrežju ribnjaka, na svetlo zeleni travi se je razprostirala preproga cvetk, kakor bi se tu vsi dragulji sveta preobrazili v cvetlični zamot. Vonj, ki so ga izdihavale cvetke, je bil močnejši od najboljše esence, ki jo hraniš v kristalni čašici, in vendar je nudil vso ono svežost naravnega cvetnega vonja.

Človek je naravno bitje. Človek je bitje, ki razmišlja. Razmišljanje pa vodi tudi na kriva pota-zablode. Zablode v mišljenju imajo za posledico nerealna pričakovanja. Nerealna pričakovanja imajo za posledico frustracije. In frustracije imajo za posledico bolezni. Bolezen ima za posledico, da človek začne razmišljati o vzroku. In razmišljanje o vzroku te pripelje nazaj do frustracij. Tako ugotovimo, da so frustracije posledica nerealnih pričakovanj. Ko nam postane jasno, da so nerealna pričakovanja posledica napačnega razmišljanja, nam postane jasno zakaj smo zabredli. S svojim razmišljanjem smo prestopili naravne zakone, ki veljajo za vse stvarstvo.

Človek je Stvarstvo. Zakaj ''Vsi ljudje smo trava; še tako lepa cvetlica je le trava.'' (1. Peter 1, 24). Človek je stvarnik in ustvarjalec. Jezus jim je odgovoril: ''Ali ni zapisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste? (Jn 10, 34). Vse v naravi je že vnaprej določeno. Drevo zraste iz semena, vsako po svoji vrsti. Iz pšeničnega semena zraste pšenica, iz koruznega semena koruza. Rastlina raste toliko časa, kot je določeno. Z gnojenjem in skrbjo za rastlino lahko postopek nekoliko pospešimo, rastlino varujemo in jo naredimo bolj odporno, vendar ne bistveno, kot je to vnaprej določeno.

Kaj delamo pa ljudje? Imenujemo se (sami sebe) krona stvarstva. Vse bi radi na hitro, ta trend je prisoten predvsem v zadnjem stoletju. Radi bi na hitro obogateli, se hitro učili, hitro živeli, se na hitro poročili, hitro, hitro vse na račun drugih, v škodo sebi. Hitre odločitve ponavadi terjajo poenostavitev razmišljanja, ki pa so v večini primerov napačna. Ali smo v stiku z božjimi zakoni, z zakoni narave? Ali nam posledice tega prehitevanja ne govorijo dovolj jasno, da prehitevamo-v svojo škodo? Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje (Jn 5, 40). Spoznanje o lastni zmoti je za vsakega posameznika boleče, terja pa ukrepanje, ki bo pripeljalo bolnika na pot zdravja, nesrečnega k sreči in zadovoljstvu, razočaranega nazaj k sebi. Stvarstvo je bilo in ostaja zmeraj v nas.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 7: SVOBODA DUŠE 2 – RAZLAGA St. GERMAIN feb05

Energija v naslednjih vrsticah bo vplivala na vaša telesa in posebej na um. Govorili bomo o naravi energije – kaj energija je in kaj ni, kako se (ne) premika, o njeni uporabi na Zemlji. V delu z ljudmi mnogi uporabljate stare načine premikanja energije - silite jo in jo potiskate, uporabljate moč. Pokazal vam bom, kako v delu z energijami uporabljati spretnost in milost. Za začetek bomo danes premaknili nekaj energije!

Energijo Saint Germaina, ki sem, poznate vsi, a naj vas dodatno spomnim nekaterih stvari iz svoje zgodovine. Skozi več pekla sem šel kot kdorkoli od vas, bil v večjih globinah in temi, v večji mizeriji; boril sem se z demoni in s samim hudičem.
Dosti življenj sem preživel v najglobjih nižinah, zato vem, skozi kaj greste; vse vaše težave poznam.
V še slabšem sem bil, večje in bolj strašne zgodbe imam kot kdorkoli od vas.
Zato (vas) razumem!

Uporabljal sem identiteto grofa St G, sam sem si jo določil, ustvaril sem svoje ime. Tisti, ki so me poznali, so me klicali Adamus (bistvo Ž in M energije na Zemlji); mnogi ste me klicali profesor Adamus in užival sem v tem nazivu.
Skupaj smo bili v Atlantidi, iz bilbijskih časov pa me poznate kot Samuela.
V seriji temnih življenj sem raziskoval dno vibracij, ugotavljal popolno človeško prevzetost z zemeljskimi energijami, z egom. Mnogi se me spomnite iz tega časa kot nekoga, ki vas je ubil ali izdal in ta energija se včasih pojavi, ko smo skupaj. Vendar mi je vse to pomagalo razumeti pravo človeško naravo. Tudi nekateri od vas ste to izkusili do določene mere; pomagalo vam je raziskati vsa področja in meje človeškega stanja, razumeti popolnost vaše božanskosti. In danes smo skupaj v Škrlatnem svetu (Crimson councel), ki ste ga pomagali zgraditi in vplivati nanj. Srečujemo se v vaših sanjah ali meddimenzijskih potovanjih. Škrlatni svet ni eden stebrov Reda Mavrice, ampak se v njem srečujemo iz različnih angelskih družin, skupaj z Ohamo, Tobijem, z vplivom Quan Yin in drugimi. Šaumbre v njem aktivno sodelujete, mi nismo na kakšni višji ravni...

Ko se vsaka tvoja misel,
preplete s tvojim srčnim dihom,
je v tvoji končni hvaležnosti
vse možno in lahko,
tudi tisto,
kar ti na začetku izgleda,
še tako težko.

Tvoja usoda ima samo tvoje oči.
Tvoje oči imajo samo tvoje srce,
tvoje srce pa ima ves tvoj nemir in mir,
ves tvoj strah, jezo in vse tvoje sovraštvo
ima pa tudi vso tvojo brezmejno ljubezen.

Vsak dan potegni iz sebe ljubezen
in tvoje življenje bo postalo pravljica. :)

stojči Stojan Svet

Vse je zbežalo pred „krono stvarstva“. Ekspedicije v naravo v „štirinožcu“. Žetev je tudi za živali!

Naj se spet povrnem k svojim sprehodom in k svojim izkušnjam z naravo. Ko sem smuknila skozi grmovje, radostna in hvaležna za izkušnje, ki sem jih smela doživeti v gozdu in na poljih, je nenadoma skočil predme zajec. Pognal se je v beg pred mano, dvonožcem. Misel „beg“ me je za nekaj časa ohromila. Beg, sem pomislila. Zakaj beži pred mano? Beži pred ljudmi, ki naj bi vendar bili - kot to sami poudarjajo - krona stvarstva. Pod to krono se ta zajec torej očitno ne počuti dobro.

Ko sem smuknila skozi drugo grmičevje, je skočila pokonci srna in se pognala v beg. Pomislila sem: spet beg pred „krono stvarstva“! V istem trenutku je iz grma kriče odletel kos. Torej ponovno: beg pred krono stvarstva. Ko sem zapustila grmičevje, sem v daljavi opazila stezo divjih prašičev in pomislila: če me bodo divji prašiči zavohali, ali bodo „krono stvarstva“ napadli, ali pred njo zbežali? - Toda nobenega nisem videla. Zdaj sem korakala čez polje; kanja je odletela. Vrane so se dvignile in ravno sem še opazila, kako je miška hitro poiskala svoj domek, da bi prišla na varno pred „krono stvarstva“.

Moje radosti je bilo konec. Potrta sem se obrnila in se, „krona stvarstva“, napotila proti domu. Vse, kar je le moglo zbežati, je zbežalo pred „krono stvarstva“. In zakaj?
Ljudje so se odvrnili od Božje vsemoči in ljubezni, od velikega razodetja enosti z naravo in živalmi. Človek hodi po poti razumarskega pohlepa, ki pravi: „Vse vem bolje!“ Človek se postavlja nad Boga. To je misel padca.
Rekla sem si: jaz ne spadam k misli padca - vendar sem človek in živali bežijo pred človekom. Ljubim Boga, svojega Očeta, in Njegovo stvarstvo. Sem dvonožec, človek, vendar so mi, kot človeku, gozdovi in polja postali domovina. Ljubim svoje brate in sestre narave in živali.