Kako sva Thyrinus in jaz sklenila prijateljstvo

Tudi žito je bilo v glavnem pospravljeno. Na njivah so bile samo še tiste poljščine, ki jih pobirajo, ko zavlada jesen. Tudi v sadovnjaku kmetije so visela na vejah samo še jabolka poznih sort. Po marljivosti mnogih živali se je dalo spoznati, da se leto polagoma približuje koncu.
Z izvidniškim pogledom, ki smo si ga izostrili na številnih ekskurzijah, smo na enem naših obhodov v daljavi prepoznali divje prašiče, ki so se pomikali proti gozdu. Drug drugega smo opozorili na to in se posvetovali, kako se bomo obnašali. Hitro smo bili enotni. Znova smo zavzeli položaj iz lanskoletne zime. Moja spremljevalca sta ostala v džipu, jaz pa sem se zunaj ob gozdni jasi, v bližini steze divjih prašičev usedla na zložljivi stol.

Trajalo je dneve, preden so divji prašiči spet izbrali to pot. Družinska skupnost, krdelo, ki je hotelo iti po tej stezi, je bilo zelo plašno. Kakor hitro so nas živali opazile, so pohitele nazaj v gozd. Bili smo zelo presenečeni nad njihovim sedanjim videzom, kajti spomladanski mladiči niso več imeli črt. Zrasli so v mlade živali; lahko bi jim rekli „najstniki“, kajti tako so se tudi obnašali.
Držali smo se našega dogovora, da vztrajamo, da se ne umaknemo s položaja. Divji prašiči so zelo pametne živali. Verjetno se je v njih prebudila slika iz lanske zime in pomladi, kajti nenadoma so se le približali, si vzeli pripravljene rezine jabolk in nadaljevali pot - ne da bi nas spustili z oči.

Ko je tvoja zamisel ali ideja,
močnejša od tvojega hrepenenja,
ko tvoje zamisli in ideje
presegajo tvojo hvaležnost Njemu,
za podarjeno ti telo in življenje,
si samo svoje ideje ali zamisli žrtev,
si hkrati živ in hkrati mrtev.

stojči Stojan Svet

Piše: Miran Zupančič

Pogledi vseh ezoterično in mistično naravnanih ljudi se stikajo v pomembni točki: vsi iščejo duhovno odrešitev. Kljub morebitnim različnim, pogosto celo nasprotujočim načinom je njihov cilj vendarle isti.

Odkar na Zemlji obstaja človeško življenje, živi v nas ljudeh pranagon, ki nas žene k iskanju duhovne svobode. Cilj tega hrepenenja lahko sicer poimenujemo spreobrnitev, samadhi, satori, nirvana, vstajenje, ponovno rojstvo, razsvetljenje, odrešitev, a med temi poimenovanji ni v bistvu nikakršnih razlik. Kajti en sam studenec je, ki v isti nalogi povezuje vse duše in, ki ga vsi iščemo; luč, popolna svoboda, Bog, modrost, lepota, ljubezen, moč-sile z vsemi temi želi naš Stvarnik nahraniti naše duše. Vendar vsi ljudje ne iščejo v isti smeri in njihovi sadovi nimajo iste vrednosti. Pa vendarle, izvir iz katerega črpajo, je vsem skupen.

Dobro vemo, da globoko v sebi, v svojem resničnem bistvu ni noben človek zadovoljen s tem svetom, z njegovo ljubeznijo in njegovo bridkostjo, z dobroto in hudobijo, z njegovo medlo veselostjo in temnimi nočmi, polnimi bede in žalosti. Zato povsod in v vsakem človeku raste želja po odrešenju. Prav vsi časi poznajo pobožne, blage ljudi. Da bi izprosili ali izsilili božanski blagoslov, mnogi upogibajo kolena in sklepajo roke. Drugi so uporniki in neposlušneži. Nekateri obiskujejo cerkve, ašrame, templje, drugi se umikajo v samoto, vse pa preveva želja, da bi svojo dušo povzdignili k Gospodu vsega življenja.

Obstaja na tisoče miljonov nas vseh ljudi,
ki znamo hoditi po naši okrogli zemlji.

A vendarle obstaja samo en duh,
ki vetri skozi nas ali pa drugače povedano;

Mi vetrimo skozi njega.

Ne rabimo se združiti med seboj,
lahko pa se združimo s tem enim duhom.

" In če mene vprašate,
je edino to prava in resnična združitev."

In marsikdo reče, da te združitve ni potrebno na novo ustvariti, saj že baje obstaja.

Jaz bi se kar strinjal.

Mojster često govori
o povzdigovanju srca.
Tudi to se ti,
v tvoji hvaležnosti,
še kako lahko zgodi. :)

stojči Stojan Svet

Mati srna, lisica in ježevka nam pokažejo svoje otroke. Mati Zemlja je potrpežljiva in popustljiva z živalmi!

Mi trije v „štirinožcu“, džipu, smo si nabirali in si še nabiramo svoje izkušnje.
Čas hiti in ure minevajo. Vlada toplejši čas.
Česa smo se naučili in kaj je pomembno za nas še danes? Zunaj, torej izven džipa, se ne smemo premikati, ne da bi govorili. Živali shranijo v svojo slikovno govorico oz. slikovno komunikacijo tako ton, torej zvok glasu, kot tudi vonj in podobo ter njeno gibanje, pa tudi potek življenja svojih vrstnikov in vseh drugih živih bitij, vključno ljudi.

Na svojih ekskurzijah smo vsi trije še nekaj tednov nosili „obleke divjih prašičev“. Vedno znova smo doživljali matere, vodeče svinje, z njihovimi cecatniki, z njihovimi otroki. V določeni razdalji - še dokaj plahe - so hodile mimo nas, tudi takrat, ko sem jaz, dvonožec, stala ali sedela zunaj na svojem majhnem zložljivem stolu.
V žepu jope sem imela eno ali dve jabolki, ki sem ju počasi zakotalila v smer, v kateri sem zagledala živali. Tudi na ta način občutijo, da sem jim prijatelj. Po nekaj tednih so prihajale živalske matere, vodeče svinje, previdno in radovedno vedno bliže, in mladički so skakali in se podili naokrog, kot da bi nam hoteli reči: „Dobro nam je!“
Doživeli smo, kako so rasli in kako so postopoma bledele njihove proge v kožuhu. Po progah v kožuhu namreč spoznamo, da so to otroci, ki še pijejo pri materi.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
nevidno
vidno.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
neslišno
slišno.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
negibno
gibno.

In razum ti bo rekel:

»To ni bilo nič«

Kar dela tvoje telo,
pogojuje tudi to,
kar čuti tvoje srce. :)

Tvoje telo je orodje srca,
ki lahko vibracijo
srčnega čutenja,
s svojo dejavnostjo,
bodisi zvišuje,
ali pa znižuje. :)

Poenostavljeno rečeno pri človeku obstaja trikotnik treh stvari:
Telo, razum in srce (imenovano tudi duša ali duh)

Poznamo sveto trojico ali trikotnik:
Oče Sin in Sveti duh,

v hinduizmu pa trikotnik:
Brama, Višnu, Šiva,
ali Stvarnik, Vzdrževalec in Uničevalec.

Sporočilo kanalizirano
15. aprila 2005

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Zaznati občutke iz prihodnosti~

Pred malo več kot letom dni, me je Skupina prosila, da zasejem seme. Podali so kanaliziranje z naslovom »Hoja vzvratno skozi čas«. Nisem popolnoma razumel nekaterih konceptov, ki so jih razlagali, ampak so rekli, da je v redu, da sem samo izpostavil in posejal semena za kasnejšo žetev. Čeprav mislim, da bo tega prišlo še več, kaže, da je prva žetev pred nami.

Veliki GRUPINI objemi

Steve Rother
Govornik Grupe

Pragovedo najde dom na miroljubnem posestvu!

To je Chasry, mali teliček, ki gotovo ne bi več živel, če ne bi nekaj prijateljev živali hitro ukrepalo. Spet je bila Gabriele tista, ki je spoznala stisko malega telička in njegovih staršev in dala spodbudo za reševanje družine pragoveda. In kot vedno je bila ona tis- ta, ki se je iz oči v oči prva pogovarjala z bikom Maesejem in mu razložila, da se njemu in njegovim ne bo zgodilo nič več hudega.

Družina Maese živi danes na lepem pašniku na miroljub- nem posestvu. Chasry se podi po travi in raziskuje gozdiček, ki meji neposredno na pašnik ...
Predstavljajmo si: mrzlo je, deževno, ledeno in sneži. Ob okrožni cesti leži pašnik. Nenehno vozijo mimo večja in manjša vozila - in to dan in noč.
Na tem pašniku stoji - s povešenimi ušesi - pragovedo, bik in dve kravi, staro okrog 10 let. Žalujejo za približno petnajstimi vrstniki, ki so jih naložili na velik kamion za živino in jih odpeljali v smeri klavnice. Vidno trpijo zaradi nestalnega vremena. Seno leži v jaslih, v katere dežuje, v mali leseni lopi na drugem pašniku pa je zelo neprijetno in pravzaprav premalo prostora, da bi spravili pod streho rogovje in velika telesa.

(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)

Resnica je, da smo resnično vsi in vse iz istega Izvora; da smo vsi eno Življenje, ena velika Družina; da je vsak otrok, vsak, ki se rodi (ni važno, v katerem narodu ali veri), član te velike Družine, del tega vseprisotnega Življenja.

VEČNA MLADOST

V vsakogar je vsajena večna mladost. Misli radosti, misli ljubezni in misli idealov ustvarjajo in ohranjajo lepoto, imenovano mladost. Razvijajte otroško zavest. Predstavljajte si Božanskega Otroka v sebi.

Preden zaspite, si recite:

Zdaj se zavedam, da v meni obstaja večno mlado in lepo duhovno Telo Radosti.
Imam čudovit duhoven um, oči, nos, usta, kožo - Telo Božanskega Otroka, ki je sedaj popolno.

Ko se zvečer pogrezate v spanec, ponavljajte te besede in tiho meditirajte nanje. Ob jutranjem prebujanju si recite:

Dobro, ljubljen-i/-a _________________ (imenujte se z imenom), v tebi je Božanski Alkimist.

Naučite se smejati na otroški sladek način. Nasmeh iz duše je duhovna sprostitev. Resnični nasmeh je stvar resnične lepote, umetniško delo Notranjega Nesmrtnega Vladarja. Recite si:
Mislim prijazne misli za ves svet. Naj je ves svet srečen in blagoslovljen.

Leta 1935 je Djwhal Khul človeštvu dal Veliko Invokacijo skozi Alice Bailey in Lucis Trust. Veliki invokaciji je posvečen poseben dan. To je polna luna v Dvojčkih, ki se imenuje Praznik Človeštva. Ta dan imenujemo tudi Dan Velike invokacije.

Na ta dan učenci in posvečenci s pomočjo Velike invokacije zgradijo močno magnetno auro, ki prikliče odgovor. Impresija tistega Božanskega načrta, namenjenega določenemu letu, se z duhovnih nivojev spusti navzdol in obsije združeni um služiteljev sveta.

Iz točke Luči v umu Boga
naj Luč razsvetli umove ljudi.
Naj svetloba oblije Zemljo.

Iz točke Ljubezni v srcu Boga
naj se ljubezen prelije v srca ljudi.
Naj se Kristus vrne na Zemljo.

Ko človek začne zaznavati duha v vsem,
potem ne zaznava več vsega,
ampak zaznava le še duha.

In kakšno je sporočilo tega vseprisotnega duha?

Tišina resnice.

Tišina resnice, je danes moj odgovor svetu.

Tišina resnice, ki je ne zna preglasiti noben slon,
pa čeprav zna skakati po eni nogi.

Tišina resnice, ki jo ne more preglasiti nobena vojna,
pa čeprav se vam zdijo to zelo hladnokrvne besede.

Gre za tisto tišino resnice, ki ne pripada temu svetu,
pa čeprav je ves svet narejen iz nje.

Naj za vedno poplavi trnje znotraj mojega srca

in zaceli vse notranje rane,

je bila moja prošnja

in ena pesem sama.

Vsaka potka pelje v Rim


Brez dvoma obstaja ogromno dobrih in verodostojnih metod in tehnik za doseganje takih in drugačnih izkušenj. Isto je s tehnikami, katerih cilj je samospoznaje, razsvetljenje, stanje enosti. In prav je tako.
V tem prispevku pa se bom omejil na predstavitev formata Intenziva Razsvetljenja (IR) , katerega edini cilj je izkustvo Razsvetljenja, naše dokončne Narave.

Sam format IR je bil prvič uporabljen daljnega l. 1968. Od tedaj je s pomočjo te tehnike na deset tisoče ljudi po vsem svetu močno pospešilo svoj duhovni razvoj. Sam format IR je namreč sestavljen tako, da omogoča udeležencem popolni »odklop« od vseh stvari v njihovih življenjih in istočasno nudi dobro strukturo (pravila, urnik, tehnika IR) za tridnevno intenzivno delo izključno na sebi in iskanju izkustva dokončne Resnice.

Po svetu in tudi pri nas se sicer pojavljajo kloni originalnega formata IR v obliki krajših dvodnevnih in celo v enodnevnih delavnicah, katere vodijo neusposobljeni in nekompetentni »mojstri« Intenzivov. Slišim, da mnogi še sami ne razumejo tehnike, strukture intenziva ter vsega tega seveda ne znajo razložiti udeležencem/kam. Teorijsko in približno poznavanje formata IR vsekakor še zdaleč ni dovolj za uspešno vodenje Intenziva in primerno podporo udeležencem/kam za intenzivno pot proti najvišjemu cilju.

Koraki od „štirinožca“ k dvonožcu.
„Torej, v obleko divjih prašičev – za enost!“

Zdaj je bil čas za naslednjo preizkušnjo, ki smo jo morali opraviti dvonožci. Prišel je čas, ko se je bilo treba predstaviti kot dvonožec. Kako neki se bodo živali obnašale do nas dvonožcev? Če smo hoteli ostati zvesti svojim ciljem, smo se jim morali izpostaviti – ne bi pa se smeli postavljati pred njimi. Če bi se postavljali, bi bil to poziv, naj z nami merijo moči z vprašanjem, kdo je vendar največji oziroma najmočnejši. Pri takem tekmovanju je vedno nekdo zmagovalec in nekdo poraženec. Zagotovo bi bili pri tem poraženci mi.

Tudi tekmovanje je neka vrsta boja. Mi pa smo prihajali in prihajamo še naprej k našim živalskim bratom in sestram kot prijatelji. Kaj bodo naredili z nami, kako se bodo odzvali - ali bodo zbežali ali nas bodo napadli ali nas sprejeli - vse to je odvisno le od našega obnašanja do njih. Vsem nam je bilo jasno, da bi se jim bilo treba izpostaviti brez če in toda in brez prevelikih varnostnih ukrepov.
Kot smo se dogovorili, smo storili.
Spet sem molila in prosila za vodstvo nevidne duhovne pomočnike narave, kajti živali s pogledom na nas nismo želeli prestrašiti. Kot že rečeno, nesebična molitev vedno pomaga! In tukaj ni šlo za nas, ljudi - šlo je za živalski svet.

Sporočilo kanalizirano
15. marca 2005

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ 11 dni čudežev~

Pred nekaj meseci nam je Grupa dala sporočilo z naslovom "Ali verjamete?", v katerem so nas spraševali, če verjamemo v čarobnost. Odgovor je bil "DA"! V nadaljevanju sporočila je postalo očitno, da so nas pravzaprav vprašali, če verjamemo v čarobnost v nas. Lahko je videti čarobnost zunaj sebe, toda terjati lastne moči je dosti težje. Skoraj tako, kot bi nas z vprašanjem "Ali verjamete" pripravili, je ta mesec Grupa želela, da naša prepričanja poženemo v delovanje. V tem sporočilu nam je Grupa predlagala, da si rezerviramo 11 dnevno obdobje, v katerem bomo doživeli naše lastne čudeže. Grupa je poudarila, da ko bomo odstranili tančico, bomo uzrli čudovito neopisljivo lepoto. Nadaljevali so, da bomo uzrli veličastno ogledalo. Da bi si ustvarili "Dom, na naši strani tančice", nam mora biti slika, ki jo bomo uzrli v tem ogledalu, udobna.

Veliki GRUPINI objemi

Steve Rother
Govornik Grupe

Pri založbi Stella je izšla knjiga Priročnik za vstajenje (kanalizirano gradivo vnebovzetega mojstra Serapisa), ki ponuja še eno možnost razumevanja izjemnosti današnjega časa in naše vloge v njem. V nadaljnjem opisu so navedeni citati iz knjige v narekovajih.

Ta knjiga je praktičen vodič za proces, ki je že v teku. Ukvarja se z metafiziko v njenem pravem pomenu - fiziko po fiziki - in opisuje poizkuse, ki jih lahko izvršiš v varnosti svoje lastne avre. Razdeljena je na dva dela. Prvi del nudi temeljna znanja in te spoznava z energijo samo, prostorom časom in gibanjem. Razlaga naravo materije, holograme, stoječe valove in energijska polja - fizično emocionalno in mentalno. Razloženo je tako, da ni potrebe po kakšnem posebnem znanju.Z lahkoto dojameš in razumeš, kar prebiraš. Drugi del je praktičen in vsebuje priročna orodja za osebno in s tem tudi planetarno vstajenje.

Avtor Tony Stubbs v predgovoru pojasni, kako je nastajala, oz. kako se je vzpostavil stik (kanal) s Serapisom. Kdo je Serapis?

Po ezoteriki je Mojster Serapis Chohan četrtega žarka, belega žarka, žarka umetnosti ali harmonije skozi konflikt. Nekatere kvalitete četrtega žarka so čistost, disciplina, radost, upanje in odličnost. Serapis pomaga učencem razviti te kvalitete, obvladati prvo čakro ter postopoma in varno dvigniti ogenj kundalini, ki je nakopičen v tej čakri. Je veliki častilec Božanske Matere in njene luči in ognja v naših dušah.

Art of living
www.artofliving.si

Brezčasni govor v Lübecku, Nemčija, Avgust 1992

Tišina

To je jezik srca, ki ne potrebuje prevoda. Ali je treba govoriti?

Tišina

Srce pravzaprav res ne potrebuje govorice. Samo njegov utrip te združi s celotnim stvarstvom.

Tišina

Ko razum klepeta, srce ni povsem odprto. Razum krivi sebe ali koga drugega, se pritožuje nad seboj, "Nič nisem vreden" ali toži, da kdo drug ni kaj prida. Ali razumete? Razum kar naprej bega: jezen je na koga drugega ali nase, ali pa se jezi na preteklost, obžaluje preteklost ali ga skrbi prihodnost.

Razum ne mara enostavnih stvari. Vse hoče zapletati. In ko to počne, ne dovoli srcu, da bi bilo nedolžno, preprosto in naravno. Narava ega je, da si kaj močno želi, kaj težkega. Srce pa je pravo nasprotje temu. Srce je preprosto, naravno in nedolžno. Tvoje srce ne more najti pri nikomur nič napačnega. Napake ne more najti niti pri tebi, kajti ko je srce sproščeno, se je odprlo neskončnosti, božanskemu. Če je tvoje srce povsem odprto, ne moreš najti napake pri nobenem človeku, saj vidiš vse kot del sebe.

Kadar ne uporabljamo svoje sposobnosti biti v sebi, kadar se tega ne zavedamo, se naš um venomer pritožuje. Na izbiro imamo samo dvoje: v umu lahko bodisi godrnjamo ali pa smo hvaležni. Vmes ni ničesar. Odločiti se moramo za eno ali drugo. Ko smo hvaležni, godrnjanje ni možno. Ko godrnjamo, očitno ne moremo biti hvaležni.

Enkrat na teden ob mehkih zvokih glasbe iz vsega sveta ter ponavljajočih korakih in gibih nežno zlezem globoko vase. Zame je to meditacija v gibanju, rahlo podobna tistemu občutku, ki me prevzame ob teku na dolge proge, ko se ob ritmu korakov in temu prilagojenem dihanju odpravim v drug svet. Toda plesi v krogu dajejo še nekaj več – izkušnjo, ki jo doživljam in delim z drugimi. Ko se primemo za roke in naredimo krog, se s tem povežemo v celoto in s plesom ustvarjamo prijetno izkušnjo druženja. V krogu ne morem plesati sama, tudi dva sta za krog premalo, biti nas mora več, in radosti me občutek, da sem del celote, da pripadam skupini in sem njen enakopravni del. Prepustim se glasbi, ki je bistveni del izkušnje – včasih je prijetno poskočna, včasih umirjeno meditativna, a zdi se mi, da se me globlje dotakne prav zato, ker jo ne samo poslušam, ampak se nanjo odzivam s koraki, obrati in gibi rok. Tako se počutim zdaj, ko so za mano dobra tri leta plesov v krogu in s tem v zvezi učenja na različnih nivojih.

Plesom sem se pridružila med hudo osebno krizo, nekaj mesecev po smrti prijatelja, ki je bil zame, kot bi rekel W.H. Auden »moj vzhod in zahod, moj sever in jug«. Ne vem, kaj sem iskala: spremembo, podporo, pot. Ples je bil že prej pomemben del mojega življenja, čeprav ga nisem imela možnost dovolj izživeti. Diskoteke mi nikoli niso bile preveč všeč zaradi hrupa in dima, za plese v parih pa mi je večkrat manjkal bistveni sestavni del – soplesalec. Že na mojem prvem večeru plesov v krogu se me je dotaknila neverjetna milina, ki je prevevala skupino in zazdelo se mi je, da sem našla »tisto«, čeprav še nisem znala ubesediti, kaj sem pravzaprav iskala.

Zakaj nam je življenje včasih naklonjeno, drugič pa nas kljub vsemu trudu tepe nesreča? Ali obstaja usoda, kismet, kot pravijo arabci, ki nam je namenjena? To je tista usoda, ki jo astrologi skušajo razbrati v zvezdah, hiromanti pa iz drobnih črtic na dlani.

Kristijani verujejo, da bo tisti, kdor sprejme vero v Kristusa in se drži njegovih zapovedi, odrešen slabe usode in bo deležen dobre – na koncu koncev odrešenja. Nekatere protestantske smeri so šle v skrajnost, da je človekova usoda že vnaprej določena, torej ali bo pogubljen ali odrešen. Človek potemtakem ne more kaj prida vplivati na svojo usodo. Budizem pa meni drugače, da je prav človek s svojimi dejanji v celoti odgovoren za svojo usodo. Temu nauku pravijo karma.

Beseda karma pomeni delo ali delovanje. Po budističnem mnenju si človek s svojim ravnanjem sam ustvarja svojo usodo. Na kratko, če ravna dobro, postaja dober in si ustvarja dobro usodo, s slabimi deli pa postaja slab in si ustvarja slabo usodo. To zveni logično. Razumljivo je, da s svojim ravnanjem človek oblikuje svoj značaj. Torej, če se trudi biti vztrajen, iskren, odprt in podobno, se bodo te lastnosti vgradile v njegov značaj in po vsej verjetnosti žele pozitiven odziv v okolju, podobno kot skrb za zdravo prehrano vpliva na boljše zdravje, ukvarjanje s športom na telesno moč in vzdržljivost, ... Budizem je racionalna religija in nima dosti mistike. Zato ni čudno, da je vplival na intelektualce na Zahodu.

Besede, ki Ti jih zdaj govorim, moj Oče, izražajo to, kar želim.

Moja želja je kot zrno semena posejana v zemlji moje duše

in s Tvojim poživljajočim Življenjem raste v mojem duhu.

Mora se udejaniti!

Tvojemu Duhu (Modrosti, Ljubezni in Resnici)

dopuščam, da se giblje v moji duši.

Želim le to, kar je dobro za vse,

in zdaj Te prosim, Oče, da to izvršiš.

(iz knjige 'Življenje in nauki Mojstrov Vnebovzetja')

Želje, ki so izražene na pravi način, bodo izpolnjene. Želje so kot nekakšna molitev.

Zakon se glasi: "Po tvoji veri bodo tvoje molitve uslišane" in "Karkoli si želite, ko molite, vedite, da to prejemate in imate." (Mr 11:22-24)

Če smo sigurni, da smo to, kar smo prosili, tudi že prejeli, potem lahko vemo, da delujemo v skladu z Zakonom. Če je želja izpolnjena, potem lahko vemo, da je Zakon izpolnjen. Če želja ni izpolnjena, moramo vedeti, da smo prosili nekaj napačnega; moramo vedeti, da je napaka v nas in ne v Bogu.

Prvo neposredno srečanje z „nevarnimi divjimi prašiči“.
„Živali nimajo toplega stanovanja.“!

Tega jesenskega dne sem vozila „štirinožca“, džip. Ker naključij ni, sem nenadoma naletela na stezo divjih prašičev, ki jo je lahko prepoznati, ker te težke živali na svojih poteh puščajo ustrezno jasne sledi. Ustavila sem se. Želela sem si ostati blizu poti divjih prašičev, da bi videla te „nevarne“ živali, divje prašiče - četudi bi morala ostati vso noč, da bi jih - če stvariteljski Duh tako hoče - enkrat doživela.

Z našim „štirinožcem“ smo stali približno dve uri. Čisto polagoma se je na polja, travnike in v gozdove spuščal mrak. Nenadoma je v golem grmičevju zašumelo. Kot uročeni smo sedeli in se nismo upali premakniti. Bilo je, kot da smo vsi trije na povelje zadržali sapo.
Iz goščave je prišla, kot se nam je zdelo, velika družina divjih prašičev - lovci v svoji podcenjevalni latovščini govorijo o „krdelu svinj“. Ko so odkrili našega „štirinožca“, se je eden od članov družine oglasil z opozorilnim klicem, ki ga zdaj označujem kot „vuf!“. Sledil je kratek šum in nenadoma je bilo vse tiho.
Slišali smo že: vse živali se sporazumevajo z govorico zvoka, vonjev in slik. Slika, ki so jo divji prašiči imeli o svoji poti, danes ni bila ista kot doslej.

Vsak, kogar beseda,
se s tako močjo ljubezni
dotakne tvojega srca,
da ti ob srečanju z njim,
lahko celo iz očesa
solza hvaležnosti prikaplja,
je lahko zate
božji namestnik na zemlji.


Bistvena stvar božjega namestnika,
je moč njegovega svetega duha,
ki nikakor ne more biti izvoljena,
ampak je lahko le plod
njegovega lastnega poglabljanja,
plod njegove prošnje,
njegove hvaležnosti in zaupanja,
ki jo ima prav v tisto resnico,
ki seveda ne more biti od tega sveta,
v tisto božansko vibracijo znotraj srca,
ki jo lahko tudi tvoje hrepeneče srce,
prej ali slej prepozna. :)


stojči Stojan Svet