Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 14. junij 2005 @ 06:14 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Pustolovsko srečanje z mogočnim veprom.
Živali hočejo biti nam, ljudem, prijatelji, ker vedo za enost
Če bi želeli zdaj nadrobno poročati o vseh srečanjih z živalmi in doživetjih z brati drevesi, sestrami cvetlicami in s štirimi elementi, bi to obsegalo nekaj knjig.
Mene je posebej zanimalo prav obnašanje divjih prašičev, ker zanje pravijo, da so skrajno nevarni.
V začetku te zime sem spet sedela na svojem zložljivem stolu v bližini steze divjih prašičev. Moja spremljevalca sta stala nekaj metrov oddaljena od mene, da bi opazovala veverico, ki se je pripravljala na zimsko spanje. Nenadoma in povsem nepričakovano je v grmovju zašumelo. Iz njega je stopil mogočen veper s štirimi velikimi čekani, dvema zgoraj in dvema spodaj. Ko me je zagledal, je zavzel držo kot bik v areni. Sklonil se je in s sprednjimi parklji grebel po tleh, podobno kot bik v areni grebe s kopiti, preden napade. Moja spremljevalca sta prepozno dojela, kaj se je dogajalo, kajti veper je bil že v moji bližini. Krožil je okoli mene s trdnim namenom, da me napade. Nenadoma me je pošteno sunil v hrbet, tako da nisem samo padla s svojega zložljivega stola, temveč sem občutila tudi njegove čekane v svojem mesu.
Zdaj sem torej ležala zvita na mrzli in mokri zemlji, v pravi podrejeni drži, ki v živalskem svetu običajno napadalcu pomeni priznanje podrejenosti premaga- nega. Govorila sem srcu svoje duše in prosila za pomoč, da bi se v tem položaju obnašala pravilno. Minilo je le nekaj trenutkov in slišala sem glas srca, ki mi je svetoval, naj zaenkrat obležim in mirno ter monotono govorim, tako, kot smo to vedno počeli, kadar so bile v naši bližini živali. Z monotonimi besedami sem nagovorila svoja spremljevalca, da naj ostaneta mirno tam, kjer stojita. Obstala sta kot pribita od strahu. Veper je stal za mano, kot bi mi hotel reči: „Na, zdaj te bom preizkusil, če si mi zares naklonjena!“
Prerok in papež prihajata iz iste dežele. Naključje?
sobota, 11. junij 2005 @ 05:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Christian Sailer
Kritika prakristjanov na hrup okrog papeža in svarilo pred
cerkveno netolerantnostjo
Na enem svojih nedeljskih srečanj so Prakristjani v Univerzalnem življenju
zavzeli stališče do vatikansko-rimskih dogodkov: Pompozne prireditve ob smrti
papeža Janeza Pavla II. in ustoličenje Benedikta XVI. so označili kot ,,kultni
zunanji blišč", ki z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega. Istočasno so
ob ustoličenju predstojnika inkvizicije Josepha Ratzingerja v papeža posvarili
pred vrnitvijo v novo cerkveno netolerantnost. Višek prireditve je predstavljalo
razodetje Gabriele, prerokinje za današnji čas, ki ga je prejela od Božjega
Duha in ga v tem dopoldnevu sporočila naprej.
Na začetku Srečanja vseh iskalcev Boga, dne 24. 4. 2005 v Würzburgu, ki so
ga prenašali v mnoga zbirališča prakristjanskih srečanj po vsej Evropi, je nek
govornik dejal: ,,Najprej bi rad razjasnil: Prakristjani cenimo svobodo vsakega
posameznika kot najvišjo dobrino. To pomeni: vsakdo naj bo zveličan na svoj
način in vsakdo lahko veruje, kakor želi. Vendar naj bo pošten in se ustrezno
imenuje, npr. katoličan, luteran ali evangeličan. Toda prakristjani ne molčimo,
če se imeni Velikega Duha, ime Boga in ime Jezusa, Kristusa, zlorabljata za
cilje, ki so natančno nasprotje tega, kar smo spoznali iz Desetih božjih zapovedi
in nauka Jezusa iz Nazareta kot Božjo voljo. Ob takšni zlorabi s strani Petrovega
stola ne molčimo."
Ker sem že večkrat čitala o svetlobnih pojavih, bi želela tudi sama deliti svojo iskušnjo. Pred časom mi je sin prinesel pokazati fotografije, ki se pojavijo na njegovih vratih od stanovanja. Ne bi se želela opredeljevati o vzrokih, zakaj se ta fenomen pojavlja...želela bi samo pojasniti, da je steklo iz piramidnih vzorcev in verjetno razlog za prikazovanje tega fenomena (lom svetlobe).
sreda, 8. junij 2005 @ 06:14 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Do opuščanja starega ne pride naenkrat, ampak postopoma, kajti tega ne bi nihče zdržal. V moči Božanske Luči pa človek vendarle lahko stopa po tej kraljevski poti, lahko se odreši starih ruševin, tako, da njegovo srce na vrhu razvoja sprejme in presnovi čisto Luč iz nadnarave, brez tostranskega in onstranskega astralnega vpliva. Vse, kar izvira iz te narave, dobro ali slabo, ne pušča več sledi. Moči iz nadnarave neovirano pritekajo v organe, ki so za to pripravljeni: skozi žlezo češariko Le ta se nahaja v sredini možganov in odreja tudi presnovo ter bioritem, predvsem pa je to organ, preko katerega se lahko Sveti Duh neposredno dotakne človeka. Temu organu rečemo »ključ k duši«. Osnovni kamen nove graditve - Jezus Kristus – je tako položen. Tako tu ni prisoten samo Jezus, nastajajoče novo sonce, ampak tudi Kristus, graditelj naše nove zavesti. Te božanske sile se kažejo tudi v obliki povečane intuicije ali sposobnosti prenovljene naše duše, da se le ta lahko uskladi s Kristusovo višjo vibracijo in tako prepozna Božanski načrt. To je potem dnevno druženje z živim Bogom!
Mi človeštvo se v tem trenutku soočamo z novo sposobnostjo. Ljudje, ki se zavedajo in z vsem srcem sodelujejo pri njenem razvoju, ravnajo tako na novi način, način, ki je uglašen z novimi sevalnimi zakoni. V primeru pa, da mišljenje, občutje in delovanje še naprej določa stara nerazumnost, naletijo prenovitvene sile na odpor in človek obtiči sredi konflikta, ki si ga je sam ustvaril. Kako naj razumemo razblinjanje stare narave? Brez finejše substance, ki je znana kot eter, si življenja v današnjem smislu ne moremo predstavljati. Naše človeško fizično telo, a tudi živali in rastline ne morejo živeti brez etrov. Naše zdravstveno stanje določa naše eterično telo. Eterično telo je odgovorno tudi za naše duše. Preko hrane pritegne iz prasubstance nujne etre. Če bi proces hranjenja prekinili le za kratek čas, bi bila posledica tega smrt.
torek, 7. junij 2005 @ 06:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Kako sva Thyrinus in jaz sklenila prijateljstvo
Tudi žito je bilo v glavnem pospravljeno. Na njivah so bile samo še tiste poljščine, ki jih pobirajo, ko zavlada jesen. Tudi v sadovnjaku kmetije so visela na vejah samo še jabolka poznih sort. Po marljivosti mnogih živali se je dalo spoznati, da se leto polagoma približuje koncu.
Z izvidniškim pogledom, ki smo si ga izostrili na številnih ekskurzijah, smo na enem naših obhodov v daljavi prepoznali divje prašiče, ki so se pomikali proti gozdu. Drug drugega smo opozorili na to in se posvetovali, kako se bomo obnašali. Hitro smo bili enotni. Znova smo zavzeli položaj iz lanskoletne zime. Moja spremljevalca sta ostala v džipu, jaz pa sem se zunaj ob gozdni jasi, v bližini steze divjih prašičev usedla na zložljivi stol.
Trajalo je dneve, preden so divji prašiči spet izbrali to pot. Družinska skupnost, krdelo, ki je hotelo iti po tej stezi, je bilo zelo plašno. Kakor hitro so nas živali opazile, so pohitele nazaj v gozd. Bili smo zelo presenečeni nad njihovim sedanjim videzom, kajti spomladanski mladiči niso več imeli črt. Zrasli so v mlade živali; lahko bi jim rekli „najstniki“, kajti tako so se tudi obnašali.
Držali smo se našega dogovora, da vztrajamo, da se ne umaknemo s položaja. Divji prašiči so zelo pametne živali. Verjetno se je v njih prebudila slika iz lanske zime in pomladi, kajti nenadoma so se le približali, si vzeli pripravljene rezine jabolk in nadaljevali pot - ne da bi nas spustili z oči.
ponedeljek, 6. junij 2005 @ 05:11 CEST
Uporabnik: stojči
Ko je tvoja zamisel ali ideja,
močnejša od tvojega hrepenenja,
ko tvoje zamisli in ideje
presegajo tvojo hvaležnost Njemu,
za podarjeno ti telo in življenje,
si samo svoje ideje ali zamisli žrtev,
si hkrati živ in hkrati mrtev.
nedelja, 5. junij 2005 @ 06:26 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Pogledi vseh ezoterično in mistično naravnanih ljudi se stikajo v pomembni točki: vsi iščejo duhovno odrešitev. Kljub morebitnim različnim, pogosto celo nasprotujočim načinom je njihov cilj vendarle isti.
Odkar na Zemlji obstaja človeško življenje, živi v nas ljudeh pranagon, ki nas žene k iskanju duhovne svobode. Cilj tega hrepenenja lahko sicer poimenujemo spreobrnitev, samadhi, satori, nirvana, vstajenje, ponovno rojstvo, razsvetljenje, odrešitev, a med temi poimenovanji ni v bistvu nikakršnih razlik. Kajti en sam studenec je, ki v isti nalogi povezuje vse duše in, ki ga vsi iščemo; luč, popolna svoboda, Bog, modrost, lepota, ljubezen, moč-sile z vsemi temi želi naš Stvarnik nahraniti naše duše. Vendar vsi ljudje ne iščejo v isti smeri in njihovi sadovi nimajo iste vrednosti. Pa vendarle, izvir iz katerega črpajo, je vsem skupen.
Dobro vemo, da globoko v sebi, v svojem resničnem bistvu ni noben človek zadovoljen s tem svetom, z njegovo ljubeznijo in njegovo bridkostjo, z dobroto in hudobijo, z njegovo medlo veselostjo in temnimi nočmi, polnimi bede in žalosti. Zato povsod in v vsakem človeku raste želja po odrešenju. Prav vsi časi poznajo pobožne, blage ljudi. Da bi izprosili ali izsilili božanski blagoslov, mnogi upogibajo kolena in sklepajo roke. Drugi so uporniki in neposlušneži. Nekateri obiskujejo cerkve, ašrame, templje, drugi se umikajo v samoto, vse pa preveva želja, da bi svojo dušo povzdignili k Gospodu vsega življenja.
torek, 31. maj 2005 @ 06:17 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Mati srna, lisica in ježevka nam pokažejo svoje otroke. Mati Zemlja je potrpežljiva in popustljiva z živalmi!
Mi trije v „štirinožcu“, džipu, smo si nabirali in si še nabiramo svoje izkušnje.
Čas hiti in ure minevajo. Vlada toplejši čas.
Česa smo se naučili in kaj je pomembno za nas še danes? Zunaj, torej izven džipa, se ne smemo premikati, ne da bi govorili. Živali shranijo v svojo slikovno govorico oz. slikovno komunikacijo tako ton, torej zvok glasu, kot tudi vonj in podobo ter njeno gibanje, pa tudi potek življenja svojih vrstnikov in vseh drugih živih bitij, vključno ljudi.
Na svojih ekskurzijah smo vsi trije še nekaj tednov nosili „obleke divjih prašičev“. Vedno znova smo doživljali matere, vodeče svinje, z njihovimi cecatniki, z njihovimi otroki. V določeni razdalji - še dokaj plahe - so hodile mimo nas, tudi takrat, ko sem jaz, dvonožec, stala ali sedela zunaj na svojem majhnem zložljivem stolu.
V žepu jope sem imela eno ali dve jabolki, ki sem ju počasi zakotalila v smer, v kateri sem zagledala živali. Tudi na ta način občutijo, da sem jim prijatelj. Po nekaj tednih so prihajale živalske matere, vodeče svinje, previdno in radovedno vedno bliže, in mladički so skakali in se podili naokrog, kot da bi nam hoteli reči: „Dobro nam je!“
Doživeli smo, kako so rasli in kako so postopoma bledele njihove proge v kožuhu. Po progah v kožuhu namreč spoznamo, da so to otroci, ki še pijejo pri materi.
Pred malo več kot letom dni, me je Skupina prosila, da zasejem seme. Podali so kanaliziranje z naslovom »Hoja vzvratno skozi čas«. Nisem popolnoma razumel nekaterih konceptov, ki so jih razlagali, ampak so rekli, da je v redu, da sem samo izpostavil in posejal semena za kasnejšo žetev. Čeprav mislim, da bo tega prišlo še več, kaže, da je prva žetev pred nami.
torek, 24. maj 2005 @ 06:08 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Pragovedo najde dom na miroljubnem posestvu!
To je Chasry, mali teliček, ki gotovo ne bi več živel, če ne bi nekaj prijateljev živali hitro ukrepalo. Spet je bila Gabriele tista, ki je spoznala stisko malega telička in njegovih staršev in dala spodbudo za reševanje družine pragoveda. In kot vedno je bila ona tis- ta, ki se je iz oči v oči prva pogovarjala z bikom Maesejem in mu razložila, da se njemu in njegovim ne bo zgodilo nič več hudega.
Družina Maese živi danes na lepem pašniku na miroljub- nem posestvu. Chasry se podi po travi in raziskuje gozdiček, ki meji neposredno na pašnik ...
Predstavljajmo si: mrzlo je, deževno, ledeno in sneži. Ob okrožni cesti leži pašnik. Nenehno vozijo mimo večja in manjša vozila - in to dan in noč.
Na tem pašniku stoji - s povešenimi ušesi - pragovedo, bik in dve kravi, staro okrog 10 let. Žalujejo za približno petnajstimi vrstniki, ki so jih naložili na velik kamion za živino in jih odpeljali v smeri klavnice. Vidno trpijo zaradi nestalnega vremena. Seno leži v jaslih, v katere dežuje, v mali leseni lopi na drugem pašniku pa je zelo neprijetno in pravzaprav premalo prostora, da bi spravili pod streho rogovje in velika telesa.
torek, 24. maj 2005 @ 06:06 CEST
Uporabnik: Plamen
(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)
Resnica je, da smo resnično vsi in vse iz istega Izvora; da smo vsi eno Življenje,
ena velika Družina; da je vsak otrok, vsak, ki se rodi (ni važno, v katerem
narodu ali veri), član te velike Družine, del tega vseprisotnega Življenja.
VEČNA MLADOST
V vsakogar je vsajena večna mladost. Misli radosti, misli ljubezni in misli
idealov ustvarjajo in ohranjajo lepoto, imenovano mladost. Razvijajte otroško
zavest. Predstavljajte si Božanskega Otroka v sebi.
Preden zaspite, si recite:
Zdaj se zavedam, da v meni obstaja večno mlado in lepo duhovno Telo Radosti.
Imam čudovit duhoven um, oči, nos, usta, kožo - Telo Božanskega Otroka, ki je
sedaj popolno.
Ko se zvečer pogrezate v spanec, ponavljajte te besede in tiho meditirajte
nanje. Ob jutranjem prebujanju si recite:
Dobro, ljubljen-i/-a _________________ (imenujte se z imenom), v tebi je Božanski
Alkimist.
Naučite se smejati na otroški sladek način. Nasmeh iz duše je duhovna sprostitev.
Resnični nasmeh je stvar resnične lepote, umetniško delo Notranjega Nesmrtnega
Vladarja. Recite si:
Mislim prijazne misli za ves svet. Naj je ves svet srečen in blagoslovljen.
ponedeljek, 23. maj 2005 @ 12:04 CEST
Uporabnik: Marjana
Leta 1935 je Djwhal Khul človeštvu dal Veliko Invokacijo skozi Alice Bailey in Lucis Trust. Veliki invokaciji je posvečen poseben dan. To je polna luna v Dvojčkih, ki se imenuje Praznik Človeštva. Ta dan imenujemo tudi Dan Velike invokacije.
Na ta dan učenci in posvečenci s pomočjo Velike invokacije zgradijo močno magnetno auro, ki prikliče odgovor. Impresija tistega Božanskega načrta, namenjenega določenemu letu, se z duhovnih nivojev spusti navzdol in obsije združeni um služiteljev sveta.
Iz točke Luči v umu Boga
naj Luč razsvetli umove ljudi.
Naj svetloba oblije Zemljo.
Iz točke Ljubezni v srcu Boga
naj se ljubezen prelije v srca ljudi.
Naj se Kristus vrne na Zemljo.
petek, 20. maj 2005 @ 06:05 CEST
Uporabnik: edmond c.
Vsaka potka pelje v Rim
Brez dvoma obstaja ogromno dobrih in verodostojnih metod in tehnik za doseganje takih in drugačnih izkušenj. Isto je s tehnikami, katerih cilj je samospoznaje, razsvetljenje, stanje enosti. In prav je tako.
V tem prispevku pa se bom omejil na predstavitev formata Intenziva Razsvetljenja (IR) , katerega edini cilj je izkustvo Razsvetljenja, naše dokončne Narave.
Sam format IR je bil prvič uporabljen daljnega l. 1968. Od tedaj je s pomočjo te tehnike na deset tisoče ljudi po vsem svetu močno pospešilo svoj duhovni razvoj. Sam format IR je namreč sestavljen tako, da omogoča udeležencem popolni »odklop« od vseh stvari v njihovih življenjih in istočasno nudi dobro strukturo (pravila, urnik, tehnika IR) za tridnevno intenzivno delo izključno na sebi in iskanju izkustva dokončne Resnice.
Po svetu in tudi pri nas se sicer pojavljajo kloni originalnega formata IR v obliki krajših dvodnevnih in celo v enodnevnih delavnicah, katere vodijo neusposobljeni in nekompetentni »mojstri« Intenzivov. Slišim, da mnogi še sami ne razumejo tehnike, strukture intenziva ter vsega tega seveda ne znajo razložiti udeležencem/kam. Teorijsko in približno poznavanje formata IR vsekakor še zdaleč ni dovolj za uspešno vodenje Intenziva in primerno podporo udeležencem/kam za intenzivno pot proti najvišjemu cilju.
torek, 17. maj 2005 @ 06:07 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Koraki od „štirinožca“ k dvonožcu.
„Torej, v obleko divjih prašičev – za enost!“
Zdaj je bil čas za naslednjo preizkušnjo, ki smo jo morali opraviti dvonožci. Prišel je čas, ko se je bilo treba predstaviti kot dvonožec. Kako neki se bodo živali obnašale do nas dvonožcev? Če smo hoteli ostati zvesti svojim ciljem, smo se jim morali izpostaviti – ne bi pa se smeli postavljati pred njimi. Če bi se postavljali, bi bil to poziv, naj z nami merijo moči z vprašanjem, kdo je vendar največji oziroma najmočnejši. Pri takem tekmovanju je vedno nekdo zmagovalec in nekdo poraženec. Zagotovo bi bili pri tem poraženci mi.
Tudi tekmovanje je neka vrsta boja. Mi pa smo prihajali in prihajamo še naprej k našim živalskim bratom in sestram kot prijatelji. Kaj bodo naredili z nami, kako se bodo odzvali - ali bodo zbežali ali nas bodo napadli ali nas sprejeli - vse to je odvisno le od našega obnašanja do njih. Vsem nam je bilo jasno, da bi se jim bilo treba izpostaviti brez če in toda in brez prevelikih varnostnih ukrepov.
Kot smo se dogovorili, smo storili.
Spet sem molila in prosila za vodstvo nevidne duhovne pomočnike narave, kajti živali s pogledom na nas nismo želeli prestrašiti. Kot že rečeno, nesebična molitev vedno pomaga! In tukaj ni šlo za nas, ljudi - šlo je za živalski svet.
Pred nekaj meseci nam je Grupa dala sporočilo z naslovom "Ali verjamete?", v katerem so nas spraševali, če verjamemo v čarobnost. Odgovor je bil "DA"! V nadaljevanju sporočila je postalo očitno, da so nas pravzaprav vprašali, če verjamemo v čarobnost v nas. Lahko je videti čarobnost zunaj sebe, toda terjati lastne moči je dosti težje. Skoraj tako, kot bi nas z vprašanjem "Ali verjamete" pripravili, je ta mesec Grupa želela, da naša prepričanja poženemo v delovanje. V tem sporočilu nam je Grupa predlagala, da si rezerviramo 11 dnevno obdobje, v katerem bomo doživeli naše lastne čudeže. Grupa je poudarila, da ko bomo odstranili tančico, bomo uzrli čudovito neopisljivo lepoto. Nadaljevali so, da bomo uzrli veličastno ogledalo. Da bi si ustvarili "Dom, na naši strani tančice", nam mora biti slika, ki jo bomo uzrli v tem ogledalu, udobna.
ponedeljek, 16. maj 2005 @ 06:10 CEST
Uporabnik: Tatjana 888
Pri založbi Stella je izšla knjiga Priročnik za vstajenje (kanalizirano gradivo vnebovzetega mojstra Serapisa), ki ponuja še eno možnost razumevanja izjemnosti današnjega časa in naše vloge v njem. V nadaljnjem opisu so navedeni citati iz knjige v narekovajih.
Ta knjiga je praktičen vodič za proces, ki je že v teku. Ukvarja se z metafiziko v njenem pravem pomenu - fiziko po fiziki - in opisuje poizkuse, ki jih lahko izvršiš v varnosti svoje lastne avre. Razdeljena je na dva dela. Prvi del nudi temeljna znanja in te spoznava z energijo samo, prostorom časom in gibanjem. Razlaga naravo materije, holograme, stoječe valove in energijska polja - fizično emocionalno in mentalno. Razloženo je tako, da ni potrebe po kakšnem posebnem znanju.Z lahkoto dojameš in razumeš, kar prebiraš. Drugi del je praktičen in vsebuje priročna orodja za osebno in s tem tudi planetarno vstajenje.
Avtor Tony Stubbs v predgovoru pojasni, kako je nastajala, oz. kako se je vzpostavil stik (kanal) s Serapisom. Kdo je Serapis?
Po ezoteriki je Mojster Serapis Chohan četrtega žarka, belega žarka, žarka umetnosti ali harmonije skozi konflikt. Nekatere kvalitete četrtega žarka so čistost, disciplina, radost, upanje in odličnost. Serapis pomaga učencem razviti te kvalitete, obvladati prvo čakro ter postopoma in varno dvigniti ogenj kundalini, ki je nakopičen v tej čakri. Je veliki častilec Božanske Matere in njene luči in ognja v naših dušah.
To je jezik srca, ki ne potrebuje prevoda. Ali je treba govoriti?
Tišina
Srce pravzaprav res ne potrebuje govorice. Samo njegov utrip te združi s celotnim stvarstvom.
Tišina
Ko razum klepeta, srce ni povsem odprto. Razum krivi sebe ali koga drugega, se pritožuje nad seboj, "Nič nisem vreden" ali toži, da kdo drug ni kaj prida. Ali razumete? Razum kar naprej bega: jezen je na koga drugega ali nase, ali pa se jezi na preteklost, obžaluje preteklost ali ga skrbi prihodnost.
Razum ne mara enostavnih stvari. Vse hoče zapletati. In ko to počne, ne dovoli srcu, da bi bilo nedolžno, preprosto in naravno. Narava ega je, da si kaj močno želi, kaj težkega. Srce pa je pravo nasprotje temu. Srce je preprosto, naravno in nedolžno. Tvoje srce ne more najti pri nikomur nič napačnega. Napake ne more najti niti pri tebi, kajti ko je srce sproščeno, se je odprlo neskončnosti, božanskemu. Če je tvoje srce povsem odprto, ne moreš najti napake pri nobenem človeku, saj vidiš vse kot del sebe.
Kadar ne uporabljamo svoje sposobnosti biti v sebi, kadar se tega ne zavedamo, se naš um venomer pritožuje. Na izbiro imamo samo dvoje: v umu lahko bodisi godrnjamo ali pa smo hvaležni. Vmes ni ničesar. Odločiti se moramo za eno ali drugo. Ko smo hvaležni, godrnjanje ni možno. Ko godrnjamo, očitno ne moremo biti hvaležni.