Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sobota, 9. september 2006 @ 05:04 CEST
Uporabnik: sonceživljenja
Pravica do boga se sliši absurdno, a je bolj logična kot biološke pravice. Človeške pravice je potrebno pretehtati, uzakoniti in dobro zagovarjati. V nasprotju so božje pravice zapisane v vsakem človeku kakor vesoljni temelji zakon. Ker so določene in so dejstvo, jih ni potrebno uzakoniti. Ukrivljanje ni mogoče, kakor ni mogoče materialnemu času ukazati, naj teče po spremenjenih zakonih. Kakor je čas temeljni zakon materialnega sveta, tako je pravica do boga dejstvo in absolutna pravica vsakogar.
V svetu krvi in nasilja se mora vsako bitje boriti za svojo hrano, dom, razvoj, varnost ... pa naj bo to rastlina, žival ali človek. Vse tukaj, ne glede na to kako zanimivo, pestro, imenitno podobo ima, je podvrženo smrti, z pravicami vred.
Celo pravica do svobodnega razmišljanja je bila skozi zgodovino preganjana. Uzakonjene pravice mnogokrat delajo krivice.
ponedeljek, 4. september 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: aishantia
Človekovo najbolj naravno stanje, je stanje povezanosti s samim seboj in Univerzumom.
Takrat si kar si, ne poznaš strahu, da bi storil tisto, kar čutiš v srcu, da je
prav. Živeti v takšnem stanju pa nam ni vedno dano.
Na teh internetnih straneh srfate tisti, ki vas zanima duhovnost in ste tako
ali drugače krenili na "zavestno" pot preobrazbe. Nekateri ste šele
na začetku poti, drugi pa že leta delate na sebi. Zase lahko rečem, da sem na
tej poti sedmo leto in, če pogledam nazaj, je za mano kar dolga pot. Pot, ki
me je iz poslovnega sveta pripeljala v zdravilstvo...Moje delo najbolj zaznamujejo
energije. Delo z energijami me spremlja ves čas, če delam s pacienti ali ne,
če imam delavnice ali ne. Energija ne pozna ne časa ne prostora, ni je mogoče
ujeti, fiksirati. Energije lahko samo opazuješ, občuduješ, lahko pa tudi vplivaš
nanje, jih preobražaš...
petek, 1. september 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: matej_poll
Poet bi rekel, da je življenje igra. Življenje je pesem. Življenje je pot. In je upanje. O čem govori? So to prazne marnje ali resnica? Resno vprašanje sem si zastavil, o življenju. Bom razložil najprej ozadje tega vprašanja, sicer bo preprosto in mogoče nerazumljeno. Seveda ima vsak pravico do svojega mnenja, lahko se mu zdi vse to lari-fari, lahko on drugače dojema namen, smisel in pomen. Nič hudega.
Veliko vas je že sedelo na osamelem travniku, ob morju, na pečini ali pa na vrhu gore, pod soncem, pod zvezdami ali preprosto pod oblaki. In ste začutili nekaj več. Tisto nekaj, kar žene ta svet naokrog, tisto nekaj, da se človek počuti vse in nič, poistoveten z vesoljem in zapolnjen z njim. Postane zvezda in hkrati črna luknja, planet in del atoma. Čuti vsakega prebivalca Zemlje in vsako travno bilko. V njem se pojavi energija ali pa občutek, ki mu pove kje on je in kaj on je. Ni pomembno kako se to imenuje, jaz sem mislil da je to energija vesolja, torej tisto kar nam daje občutek, kaj je kolektivna duša. Morda to celo je kolektivna duša. Tista, ki nas vse ljudi povezuje v eno samo, da čutim tebe in ti mene, da ni potreben dotik pa sem v tvojih mislih.
torek, 29. avgust 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
· Strah pred svobodo, ki nima mej in odgovornosti, je močnejši, kot je želja po njej.
· Reducirati svet na lastno subjektivnost je absurdno. Življenje ni samo moje, je
tudi od drugih. Samo preblisk je, ki ima v lasti minljivost.
· Svet vstopa vame skozi oči in pusti slike svojega trenutnega stanja v meni.
V sebi nosim svet s podobami preteklosti za prihodnost.
· Spanje je samo razstrupljanje okuženosti s skrbi in z življenjem.
· S svoje postelje sem pometla vse, kar se je podelalo na ležišče, da nisem
mogla udobno spati.
· Sanjala sem o žemljah in maslenkah, ki jih nisem imela v mladosti in se
obnašam svojim letom in kilogramom primerno. Jem samo v sanjah spomine.
· Spomin je mit moje zavesti, ki brska po sledeh nadrealizma in arhivira v
sive celice odtenke megličastih podob, ki se jih bom morda ginjeno spomnila.
torek, 29. avgust 2006 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Markiz De Sade
Duhovnik: Dospel si do usodnega trenutka, ko se vel iluzije trga ravno toliko,
da se zavedeni človek zave surove slike svojih zablod in pregreh, povej moj
sin, ali ne obžaluješ grehov, v katere te je zapeljala človekova slabost in
krhkost.
Umirajoči: Da, moj prijatelj, obžalujem.
Duhovnik: Izkoristi to srečo, ki ti jo to obžalovanje prinaša, da si v tem
preostanku časa, ki ti še ostane na svetu, pridobiš nebo, da te odveže tvojih
grehov in vedi, da ti bo samo z meditacijo najbolj svetega zakramenta kesanja
omogočeno, da si pridobiš Večnega.
Umirajoči: Ne razumem te več, razen v tem, da me nisi razumel.
Skupina je veliko govorila o tem, da vsi postajamo več-dimenzijska
bitja. Ali ni zanimivo, da so nedavno začele krožiti po internetu fotografije,
ki kažejo lovska letala, ko prebijajo zvočni zid? Govorijo o interdimenzionalnosti!
Poglejte si video posnetke the
incredible pictures here.
Veliki objemi in nežni drezaji
Steve Rother
Govorec Grupe
Podobe, ki nas obdajajo, vplivajo na naše razpoloženje. Mandala je naravni
feng šui - oddaja namreč zelo močno svetlobo, zato je priporočljivo, da jo obesimo
v stanovanju ali pisarni. Ni nujno, da jo kupimo v knjigarni ali da si na svetovnem
spletu naročimo program za izdelovanje mandal. Mandalo najdemo povsod okrog
nas, lahko pa jo narišemo tudi sami. Kjer je središče, ki se odpira navzven,
je tudi mandala: polž, deblo, na pol prerezano jabolko ali pomaranča, oko, snežinka,
cvetlica, ptičje gnezdo, odprt dežnik, načrt mesta, risbica našega malčka, pajčevina
na steni …
KAJ JE MANDALA?
Motiv mandale je star približno šest tisoč let; različna ljudstva in kulture
so ga dolga stoletja uporabljala za sprostitev in meditacijo. Sestavljajo jo
različni znaki, simboli, figure in liki. Beseda mandala v sanskrtu pomeni "krog",
pomeni pa enotnost, popolnost, večnost. Tudi v vsakodnevnem življenju je krog
simbol povezanosti, nerazdružljivosti in solidarnosti (denimo družinski krog,
krog znancev in prijateljev, olimpijski krogi, krog iz dvanajstih zvezd na zastavi
Evropske unije ipd.)
četrtek, 24. avgust 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Lectorium
Človek je vedno znal prisluhniti najlepšim in najbolj umetelnim pripovedkam o prihodu bogov na Zemljo, o mogočnih kraljih, poslancih, modrecih in predvsem o človeški usodi. Ljudske misli so večna sporočila prelile v epe, sage, evangelije, pesmi, legende, pripovedke in pravljice.
Gre za sporočila o visokem poreklu človeka, o njegovi ujetosti v čas in iskanju vrnitve; ne govorijo le o tako imenovanem padcu, temveč tudi o tem, kako so nekateri ljudje 'gluhi' in še vedno ne slišijo klica, ki jih vabi k vrnitvi v večnost. Poročajo o ujetosti človeka v snovno telo, o smrtonosni bolezni, ki razjeda človekovo dušo, pa tudi o vzpodbudah, pomoči in možnostih vrnitve, ki so človeštvu na voljo v vselej drugačni, času prilagojeni preobleki. A kdo danes to sploh še opazi?
četrtek, 17. avgust 2006 @ 05:06 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bernarda Pavko Prava
Nimam več službe, ker mi ni ustrezala; ni me veselila, pa sem jo pustila... Tako mi je pisala Luna, očitno ženska, ki prevzema odgovornost za svoje življenje. Ne več kompromisov, sporočajo njene besede, ne bom več delala proti sebi. Občutki mi pravijo, da me služba ne podpira več, upoštevala jih bom. Občutki so smerokaz na človeškem potovanju, a potreben je še pogum, da jim verjameš in ustrezno ravnaš. Neupoštevanje svoje intuicije je zloraba. Okolica zlorablja samo, če človek sam zlorablja sebe, če ne posluša tistega jasnega, tihega glasu svoje resnice.
V nekaj mesecih sem se preselila, izgubila ljubljenega psa in konec je moje partnerske zveze..., nadaljuje mlada ženska. Ljudje slej ko prej izberemo spoznati še več sebe. Nekaj več je v meni - kdo v resnici sem? Ker se samo v izkušnjah spoznavamo, te tudi pridejo in v njih staro mora it. Odidejo stare misli, navade, stara čustva, stare življenjske zgodbe grejo. Opuščanje je to in boli, saj je umiranje. V telesu trga, prsni koš veže, stopala bolijo, pa je kljub temu čutit prav. Upiranje ni mogoče, vse je zunaj tvoje kontrole, v trebuhu je luknja.
torek, 15. avgust 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Danijela Premzl
Življenje je izziv in enkratna priložnost, zato je prav, če ga vzamemo zares. Skoraj vse je odvisno od mene: kaj bom napravila iz okoliščin in danosti, v katero smer bom krenila, kako bom svoj potencial razvijala, koliko se bom iz tujih in lastnih izkušenj naučila. Vsepovsod, kamor se ozrem, vidim veliko topline in lepote.
Vidim sadove življenja. Vidim angele brez kril. Še so svetniki med nami. Sleherni ima vsaj kanček svetniškosti v sebi in verjamem, da v slehernem prej ko slej prevlada njegova dobra stran. Niso toliko važna leta, važno je, da si zraven, da čutiš pripadnost. Pojdi za notranjim glasom, odkrij svojo poklicanost, ne ravnaj se samo po občutku in ne stavi vsega na razum. Ne bodi zaprta školjka, ne dovoli si, da postaneš zbledela številka brez imena in brez ponosa.
petek, 11. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava
Kuthumi pa je v zvezi z gnostom spregovoril o človeških problemih.
Ljudje samo mislite, da imate probleme, da zaposlite um. Problemi so zabavna
igra uma. Um je tako oblikovan, da ima dostop do stvari. Da bo stalno zaposlen,
bo goltal in žvečil probleme in jih ne bo spustil. Resnična situacija, ki je
pravi problem pa je: Nimaš rešitev. Imaš probleme, rešitev pa ne, saj rešitve
niso zabavne, na koncu črte so.
Pomeni, da se mora um ustaviti in ne več tako trdo delati, nima več igre, s
katero bi se hranil. Torej bo po naravni poti ohranjeval problem zaradi samega
sebe. Um se noče dolgočasiti, noče biti nekam izgnan, zato bo spet in spet pritegoval
probleme. To je neskončen utrujajoč cikel, ki pa ga lahko končamo; ti ga lahko
končaš.
sreda, 9. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: jaka
Med milijon - mnogoterimi izrazi, s katerimi se je ta svet
in mi ljudje v njem srečali, obstaja en prav poseben izraz,
ki nas nikakor ni zaobšel in utrudil.
Največji ljudje zemlje - imenovani odrešitelji človeških tegob,
mojstri, slikarji, glasbeniki... Vse od Jezusa, Bude, Osha, Picassa so vrhunec
svojega stanja, v simboliki, razcveteli, zaključili in pospravili v ta preprosti izraz.
To je izraz; " Srce otroka."
Tudi mi sami velikokrat uporabljamo ta preprosti izraz, všeč nam je, razoroži nas.
nedelja, 6. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava
V prvi eri, ki je bila Lemurija, so angelska bitja prišla v materijo, prevzela
so fizično obliko, integrirala to, kar imenujete 3D ali fizično realnost. Za
njo je prišla Alt, čas, ki je trajala dosti dosti..., stotisoče let časa. V
Alt se je začela razvijati vsa človeška identiteta, skušalo se je doseči večje
udobje v fizični realnosti. Telesa so dobila različne oblike in velikosti, nekateri
angeli so se inkarnirali v majcena telesa velikosti muhe in drugi v fizična
bitja velikosti velikih stavb.
V Alt smo skušali telo standardizirati. Želja je bila. Bila je izbira. Alt
je bila vrsta resničnega doma na Zemlji, ko smo začeli usklajevati telo in um,
ustvarjati enost, skušali s podobnostjo premostiti razlike. Dosti energijskega
dela je bilo usmerjenega na fizično telo; niso bile električne, ampak vrste
energij, ki jih zdaj ni, vibracijske energije, ki so šle v DNK in začele spreminjati
telo. Reinkarnirano bitje je potem s seboj prineslo drugačno kodiranje in počasi
so bila vsa telesa relativno standardizirana. Fizična telesa so se operirala,
vendar ne z noži, ampak z zelo natančnimi svetlobnimi pomagali.
petek, 4. avgust 2006 @ 05:06 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Pišeta: Dušan Donko in Bernarda Pavič
HUN IN PO – DUHOVNA ORGANIZACIJA VIŠJIH IN NIŽJIH
DUŠ ZNOTRAJ NAS
Ste se že kdaj zalotili v konfliktu s samim seboj? Ali bi znali povedati kdo
znotraj vas je v konfliktu? Zjutraj, ko se morate vstati iz postelje; ali se
kdaj zalotite pri barantanju s samim seboj: “Še pet minut”, na drugi strani
pa “Ne, takoj vstani, sicer boš zamudil/a službo”. Ali pa “Tale desert bi se
mi pa zdaj prav prilegel”, takoj za njim pa “Niti slučajno…” in podobno. Bralci
naše revije verjetno nimate težav s konceptom, da znotraj nas obstaja nekaj
bolj subtilnega, nekaj čemur pravimo duša. Toda, ali bi vas presenetilo če bi
dejali, da duša ni samo ena.
Sedem nižjh in tri višje duše Tradicija Taa govori, da zdrav človek poseduje sedem nižjih (yin - zemeljskih)
in tri višje (yang-nebeške) duše.
torek, 1. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava
Sredi julija 2006 je bila v Coloradu 10. poletna konferenca Nove Energije,
ki se jo je udeležilo 370 ljudi iz 27. držav. Govorniki so bili angel Tobi,
Kuthumi in Adamus Karminskega koncila, ki ga bolj poznamo pod imenom Saint Germain.
Družabnike z druge tančice kanalizira američan Geoffrey Hoppe, podrobnosti pa
lahko slišite in preberete na www.crimsoncircle.com.
Tule skrajšano povzemam informacije o gnostu, od Atlantide naprej manjkajočem
delu človeške energije. Mene so predavanja pretresla; tudi tebi želim, da začutiš
energijo za besedami in z njo povezano svojo resnico.
Informacije, ki sledijo, so tvoj glas, in kažejo, kje si v življenju, v učenjih
in v svojem duhovnem delu, je začel angel Tobi. V njih se uglašujete fizično
prisotni, poslušalci po internetu, bralci in poslušalci iz prihodnosti. Vsebina,
ki sledi, je posebna, je izkušnja, spomin je in pozabljanje istočasno. Enostavna
je, a ne v skladu s splošno veljavnim in sprejetim; jasna je, a obenem uganka.
sobota, 29. julij 2006 @ 05:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bernarda Pavko Prava
Človek začne svojega duha spoznavat običajno na neki nižji ravni zavedanja;
spremembo bi rad, ker želi lažje ali boljše človeško življenje, novo in izpopolnjeno
tretjo dimenzijo. Pod krinko duhovnega razvoja v resnici želi več zdravja, bogastva,
boljše osebne odnose, mogoče ugled, enostavno boljše človeško življenje. Potem
pa se mu v večih življenjih začnejo odpirati vrata, skozi katera slej ko prej
stopi in se znajde pred možno izbiro spremembe na ravni duše oz. duha svojega
bitja. Tu pomaga Saint Germain. Ne bodi boljši v sistemu - zapusti ga 100%;
ne 90% - popolnoma izstopi iz hipnoze, nam pravi.
Vsaka energija se mora slej ko prej osvoboditi svoje strukture, vsaka energija
mora poleteti, se razširiti. Vsaka energija išče rešitev, izpolnitev in svobodo,
zato začni živeti in razširi se čez omejitve, ki si si jih sama ustvarila. Skupaj
z drugimi energijami v Karminskem krogu nas skuša spomniti, da smo ljudje rojeni
večdimenzijski. Dar meddimenzijskih potovanj imamo in sposobnost premikanja
zavesti v in iz dimenzij. Potem pa se zataknemo v 3D in celo verjamemo, da smo
padli na Zemljo in da moramo prositi in trpeti, da sploh pridemo ven.
sobota, 29. julij 2006 @ 05:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Vsa bitja imajo naravo Bude. Ali to velja tudi za vsa bitja v petih področjih , kot so bitja v peklu, lačni duhovi in tako naprej; in ali imajo sposobnost, da preidejo do razsvetljenja. Ne. Samo »dragoceno človeško življenje«, ki ima dve kvaliteti prosti čas in obdarjenost ter duh, ki drži tri vere, je zelo dobra osnova za delo do razsvetljenja.
Povzetek:
Prosti čas in obdarjenost, zaupanje, hrepenenje in čistost.
Dva od telesa in tri od duha, teh pet vključuje izvrstno osnovo za delo.
petek, 28. julij 2006 @ 05:04 CEST
Uporabnik: sonceživljenja
Strah se nam pogosto izmika, ter se ponovno prikazuje v različnih oblikah. Preraste lahko v pravi panični strah, ki ima pogosto za poledico nepremišljena dejanja.
V svoji knjigi Plamen pozornosti J.Krishnamurti pravi, da ga spregledamo lahko samo, če se ga dotaknemo. Je nekakšen časovni premik preteklosti, ki se nadaljuje v sedanjost, kjer jo lahko spreminja. Smo preteklost, sedanjost in prihodnost. Smo rezultat večtisočletne preteklosti, pa tudi sedanjost, ki pritiska na nas s svojimi vtisi, socialnimi pogoji ipd. , pa tudi prihodnost. V nas teče nekakšen lasten notranji čas – preteklost, ki se v sedanjosti spreminja in se nadaljuje v prihodnost. Vse dokler traja, traja tudi strah. Imamo službo, toda lahko jo izgubimo, kar je skrito v prihodnosti in prihodnost je čas. Imel sem bolečino in upam, da jo ne bom imel nikoli več.
Sedaj sem varen, toda jutri mogoče ne bom. Spomin na bolečino in razmišljanje o njej je tisto, ki povzroča strah. Misel in čas sta torej odgovorna za strah.
ponedeljek, 24. julij 2006 @ 05:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bernarda Pavko Prava
Še tedna kasneje mi gre na smeh ob vprašanju, zakaj ne svarim pred Saint Germainom.
To! pa je kozmična zarota. Praznujem jo skupaj s Svaho, Svetlobo (v vsakem dihu)
višjega hrama, ki so moja skupina prijateljev z druge strani tančice. Med njimi
je tudi Saint Germain. Samo z njim mi pomahaj, pa se vsa odprem in predvsem
težko ostanem tiho - če vprašanje ni provokacija. Ko več kot eno življenje v
eni inkarnaciji porabiš zato, da začneš vedeti, kdo si, potem ti vsi, ki ti
pri tem pomagajo, pridejo res blizu.
Eden od teh je zame Saint Germain; in pred
njim naj bi opozarjala? Čarobnost življenja je to, Merlinov vpliv, Saint Germainov
šepet Marji, ki je postavila vprašanje in darilo meni, ki sem se tedne veselila,
da bom tudi v teh besedah z njim.
sobota, 22. julij 2006 @ 05:09 CEST
Uporabnik: Viševnik
Čeprav je doktrina reinkarnacije v vzhodnih tradicijah dobro poznana in sprejeta, pa tudi krščanstvu ni (bila) neznana. Do šestega stoletja (točneje do petega koncila v Konstantinoplu, leta 553) krščanska misel ni zanikala reinkarnacije. Po tem času se o reikarnaciji ni več govorilo, čeprav so jo posamezniki (Maximus iz Tira, 580-662; Johannes Scotus Erigena, 810-877, sv. Frančišek Asiški in drugi ter nekatere skupine kot so Katari in Bogomili) še vedno omenjali in vanjo verjeli.
Eden najvplivnejših zgodnjih cerkvenih očetov Origen iz Aleksandrije (185-254), ki je imel izjemen vpliv na krščansko misel, se je v svojem delu Contra Celsum (1, xxxii) vprašal: "Ali je neracionalno, da se duše uvedejo v telesa v skladu s svojimi odlikami in preteklimi dejanji ...?" V delu De Principiis pravi, da "duša nima niti začetka niti konca." Sinesius (373-414) škof iz Ptolemaia je zapisal (molitev): "Oče, dopusti, da se moja duša zlije s svetlobo in da nič več ne bo potisnjena v zemeljske iluzije."
petek, 21. julij 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonja Ličof
Bog je vesoljno življenje. Prisoten je v vsakem delčku neskončnosti, v vsakem atomu, v vsakem kamnu, v vsaki rastlini in živali, in tudi v vsakem človeku. Zato ne potrebujemo posrednikov in posebnih mest, da bi se Mu približali. Približamo se Mu lahko kjerkoli in kadarkoli. Potrebno je le odpreti svoje srce in Ga iskreno nagovoriti.
Velikokrat imamo občutek, da Ga ne moremo popolnoma dojeti, toda to je samo zaradi tega, ker smo se tako zelo oddaljili od Njega. Naša srca so postajala vse bolj hladna, saj smo v njih občutili vse manj ljubezni. Toda On se ni oddaljil od nas. Prav vse nas vsak trenutek nosi v svojem iskrenem in neskončno ljubečem srcu. Vedno znova in v vseh časih nam je pošiljal preroke, Njegove razsvetljene sinove in hčere, ki so prevzeli Njegovo naročilo, da bi ljudem spet približali Njegovo besedo ljubezni in bi se v ljudeh spet prebudilo hrepenenje in želja, da se vrnejo k Njemu.
četrtek, 20. julij 2006 @ 05:07 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Adama preko Aurelie Louise Jones
Aurelia: Adama, kakšna je najvažnejša vloga bitij iz notranjosti Zemlje v letih zemeljskih sprememb od 2006 do 2008?
Najprej se morate zavedati, da je to naš skupen projekt in mi vsi pri tem sodelujemo. Skupaj pomagamo planetu Zemlja in človeštvu pri prehodu v dimenzijo Ljubezni in Luči skozi proces Vnebovzetja, ko življenje, kot ga poznate, ne bo nikoli več isto za nikogar, ki živi na površini. Nikogaršnja vloga ni pomembnejša od vloge drugega. Vse delo, ki ga opravljamo skupaj znotraj Zemlje v pripravah na dvig planeta v luč, je del velikega načrta, ki ga je kreiral sam Stvarnik. Vsak izmed nas predstavlja poseben delček tega gigantskega in svetega dela. Vsi mi si na osnovi prostovoljne odločitve pomagamo med sabo in delamo tisto, kar je potrebno opraviti, da bi dovršili nalogo dvigniti planet in človeštvo na višjo raven. Delamo v tesnem sodelovanju z Galaktično Konfederacijo in od njih prevzemamo naše naloge.
sreda, 19. julij 2006 @ 05:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bernarda Pavko Prava
Ljudje določene stvari počnemo, ker so nam všeč rezultati. Vse, kar delamo,
v bistvu delamo zato, ker nam rezultati na en način odgovarjajo, pa naj gre
za odnose, denar, zdravje, za karkoli. In mnogim je všeč staro. Živijo v starih
prostorih, delajo v stari službi, se ogledujejo v starih odnosih in se prepričujejo,
da jim tako ustreza. Pa jih je le strah spremembe, pomeni večje materialne,
duhovne in čustvene samostojnosti, v kateri bi spoznali nove dele sebe.
Ljudi je strah svojih potencialov, življenja se bojijo. Novo tisočletje je
v službi resnice, zato jo je v dnevnih novicah vedno več in noter v ljudeh se
dogaja: Kaj če tudi več moje resnice pride na dan? Ne samo, da bodo kazali s
prstom za mano, lahko mi celo kaj naredijo, izkaže se lahko, da nimam prav in
kaj vse lahko izgubim! Ko te je strah, te je v resnici strah sebe in zase. A
samo pod temi tesnobami je božanskost človeka in pokazala bi se rada.