Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060827111758350

Prebliski in posneta premišljevanja o sebi torek, 29. avgust 2006 @ 05:02 CEST Uporabnik: Tatjana Malec · Strah pred svobodo, ki nima mej in odgovornosti, je močnejši, kot je želja po njej. · Reducirati svet na lastno subjektivnost je absurdno. Življenje ni samo moje, je tudi od drugih. Samo preblisk je, ki ima v lasti minljivost. · Svet vstopa vame skozi oči in pusti slike svojega trenutnega stanja v meni. V sebi nosim svet s podobami preteklosti za prihodnost. · Spanje je samo razstrupljanje okuženosti s skrbi in z življenjem. · S svoje postelje sem pometla vse, kar se je podelalo na ležišče, da nisem mogla udobno spati. · Sanjala sem o žemljah in maslenkah, ki jih nisem imela v mladosti in se obnašam svojim letom in kilogramom primerno. Jem samo v sanjah spomine. · Spomin je mit moje zavesti, ki brska po sledeh nadrealizma in arhivira v sive celice odtenke megličastih podob, ki se jih bom morda ginjeno spomnila. · Najbolj me skrbi, da človek ne bo več sposoben poiskati Stvarnika in mu reči, da mu želi s svojo ljubeznijo pomagati (s tem človek preseže materinsko ljubezen). · Noč mi je odmerila počitek za spanje in jaz sem ga izrabila za sprehod nad pečino poezije in svinčnik mi je padel v brezno. · Skočila bi v brezno poezije pa nočem, da bi družinska čustva obvisela na veji in trpela. · Ko me ne bo več, bom v svojih pesmih tišina, ki me je navdihnila. · Boleča pesniška duša spominja na razpoko, ki čaka na blaženost naslade. · Neodvisno od vas prenesem tolikšno bolečino in poraz, kot ju zmorem. · Ko sem se obdržala na nogah, so po zraku poplahutavale tančice ravnotežja in mi dale znak naj bom pogumna, ker je moje telo v najlepših jesenskih letih, da hudobne duhove obmolči. . Urina škatla mojega srca se posluša s pretiranim posluhom in vsak udarec bitja imenuje preteklost, ki požene srce v prihodnost. Komentarji (0) www.pozitivke.net