Ljubezen – večna uganka
Zdi se nam, da je ta zapletena tema o nasprotju med platonsko in telesno ljubeznijo nekaj povsem sodobnega. A dejstva govorijo drugače. Ta problem je namreč star toliko kot človek in sega globoko v preteklost, vse do skrajnih dometov naših zgodovinskih spoznanj.

Naslednje presenetljivo spoznanje je, da je protislovje med platonsko in telesno ljubeznijo zgolj navidezno. Protislovje, ki v resnici sploh ne obstaja ali pa ga je vsaj s filozofskega stališča težko upravičiti.

Tisto, kar je za filozofe bistveno, je problem, ki se nam postavlja ob vprašanju, kaj sploh je Ljubezen?

Dobra novica za vse posameznike, katerih domovi in pisarne so največkrat videti, kot bi vanje udarila strela in orkan hkrati, zaradi česar jih pogosto grabi slaba vest. Ni razloga za to, pravita Eric Abrahamson in David H. Freedman, avtorja knjige Popolna zmešnjava – skrite koristi nereda (izšla je pri založbi Vale Novak). Njuna s preiskavami podprta sveža teza je presenetljiva in revolucionarna. Trdita namreč, da nam lahko frfotavi nered v življenju prinese več uspehov kot strogi red.

Prepričana sta, da red pogosto povzroča več težav, kot jih rešuje, zmešnjava pa je po drugi strani precej uporabnejša. Če jo imamo okrog sebe, smo po njunem mnenju na dobri poti, da bomo bolj ustvarjalni kot nekdo drug, ki vedno stavi na popolno urejenost bodisi sebe bodisi prostora, v katerem živi in dela.

Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Danes, ko prežetost z materialnimi vrlinami in pogledi na svet dosega enega od vrhuncev, ko je ČAS, torej eno od najmočnejših orodij merljivosti in primerljivosti, že dodobra podivjal in obeta, da bo – vsaj po eni od uveljavljenih razlag tega, kar naj bi se leta 2012 v resnici zgodilo – podivjal še bolj, saj bo prišlo do spremembe frekvenc, v tem času se z božjim imenom srečujemo vse pogosteje.

Po eni strani so poročila o nepravilnostih in nečednostih, o katerih se doslej ni govorilo, vse pogostejša in posledica nekaterih primerov so celo sodni procesi in odškodnine – če se je vse to res dogajalo, se vprašamo, kje je Bog, da to dopušča. Enako velja za grozodejstva, storjena v vojnah in drugih pojavih nasilja – ali je to res mogoče kar opazovati?! Po drugi strani lahko spremljamo poteze rimskokatoliške Cerkve, ki prejema nove in nove usmeritve, ki praviloma pomenijo majhne korake – nazaj.

V novih Misterijih www.misteriji.si

Čustva so absolutni pokazatelji naših želja

Nad petimi fizičnimi čuti obstaja še en čut, ki se ga manj zavedamo – čustveni čut. Čustva v našem življenju igrajo veliko vlogo, a se le malokdo zaveda njihove osupljive moči in vrednosti. Kako priti do polnejšega zavedanja in razumevanja naših čustev, da ustvarimo več vsega, kar si želimo, ali koristimo drugim, opisuje Osupljiva moč čustev, tretja v seriji Abrahamovih uspešnic, ki bo konec meseca izšla pri založbi Ara. Iz knjige povzemamo nekaj odlomkov.

Kaj če bi vam nekdo povedal, da v tem življenju resnično imate namen, in da je vaš namen ta, da si dovolite živeti v večji radosti? Kaj če bi vam nekdo povedal, da je resnično merilo uspeha v življenju vaša radost?

Verjetno se vsi strinjamo, da je strah neprijeten in da ga neradi čutimo, vendar kljub temu ni človeka, ki ga še ni izkusil. Naj bo strah še tako neprijeten, življenje brez njega bi bilo nemogoče.

Ko se soočimo z nevarnostjo, nas strah opozori, da smo ogroženi; žene nas k previdnosti, izostri naša čutila in usmeri našo pozornost. Strah v nas povzroči stanje napetosti in razburjenosti, kar nam omogoča, da se branimo in zavarujemo. Je naš obrambni mehanizem v vseh situacijah, ki ogrožajo naš obstoj.

Posebnost ljudi je v tem, da živimo za prihodnost. Hodimo na fakultete, ki nas ne zanimajo, zgolj zaradi sorazmerno dobro plačane službe (računalništvo, pravo, medicina, farmacija,..) oz. nekega papirja, ki ga bomo dobili po dovolj letih odrekanja, trpljenja in agonije. Po tej poti nadaljujemo, in se zaposlimo v službah, kjer se zgodba ponovi. Nekaj let oz. desetletij odrekanja, da bomo lahko na starost ali ko se upokojimo, živeli mirno in izpolnjeno življenje. Ko bomo imeli končno dovolj časa in denarja, da bomo lahko počeli vse tisto, kar si srce poželi.

Tudi če skrčimo na krajše obdobje, lahko vidimo nesmiselnost tega. 8 (ali več) ur preživljanja na dan, za 4 do 5 ur življenja, s tem da je ta preostali del dneva pri mnogih zapolnjen s takšnimi in drugačnimi neplodnimi mašili. Nato imamo 5 dni agonije na teden, za 2 dni oddiha, kjer se za malenkost lahko odpočijemo. Tako pride na 10 mesecev in pol trpljenja na leto, za mesec in pol sprostitve. Živimo torej le za 4 ure na dan, 2 dni na teden in 1.5 meseca na leto.

Najvišji cilj vseh ljudi je popolnost, in kdor želi doseči to stanje, se mora prej naučiti, da ga nobena izkušnja ne spravi iz ravnotežja in da ga nobena motnja ali skušnjava ne odvrne od njegove usmeritve. Šele ko nam to uspe, nam težave, stiske in trpljenje v življenju ne morejo do živega.

Takega človeka od znotraj izpolnjujejo popolna ljubezen, modrost, pogum, tolerantnost in razumevanje in za vse to dolguje zahvalo okoliščini, da vse ve in vse vidi. Kajti popoln mojster se odlikuje po tem, da mu nič z njegovega področja ni tuje. Vsekakor smo sposobni preoblikovati svoje življenjsko potovanje v kratko osrečujočo dogodivščino, če spoznamo, da lahko svoje verige odvržemo le, če svobodo dajemo: osvobodimo se tako, da drugim damo popolno svobodo.

V zadnjih letih psihologi vse pogosteje omenjajo čustveno inteligenco. Prišli so namreč do ugotovitve, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) oziroma akademska inteligenca ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokemu IQ-ju pogosto doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družabnih stikih, pri ohranjanju zrelih in stabilnih odnosov ter soočanju s težavami in krizami.

Raziskave so pokazale, da IQ sestavlja le 20 % dejavnikov, ki določajo življenjski uspeh, preostalih 80 % pa sodi na t. i. področje čustev. Drugače povedano, človek uporablja dve vrsti uma: racionalni in emocionalni. Racionalni razmišlja, analizira, sklepa na podlagi objektivnih dejstev, je logičen in prizemljen.

Ljudje, ki lažejo niso zlobni ali podli ali pokvarjeni le prepričani so, da je njihova resnica revna, slaba, bedna, ničvredna, dolgočasna, po drugi strani kruta, čudaška, nerazumljiva, morda sprevržena…itd. V vsakem pomenu besede jo zaničujejo in prezirajo.

Sovražijo jo z isto močjo kot sovražijo laži drugih ljudi. Zanje je popolnoma nesprejemljiva. Pomeni jim toliko kot zmečkani papirček na tleh, ali še manj. Zanjo sploh ne želijo slišati, kaj šele se je zavedati. Zavedanje jih obremenjuje in plaši. Raje ne vstopajo v mračnost nezavednega, raje ga ne osvetljujejo. Zdi se jim kot grobnica polna okostja, ščurkov, kač in smradu.

Ženske so v moški domišljiji čudovita bitja. Zato so takšne tudi na filmih, v knjigah in pesmih. Zaradi tega je včasih razočaranje toliko večje, ko se predstave razblinijo ob čereh vsakdana. Kdaj torej? Lepa je in pisana, kot bi stopila iz Van Goghove ali Gaugainove slike. Gledal bi jo ves božji dan, potem pa jo povabiš na odbojko na mivki (ker ti je všeč in da bi se postavljal pred slinastimi prijatelji).

Pojavi se v najbolj seksi dresu, kaže popek, očala v laseh odkrivajo oči, ki jih je greh zakriti. Začne se igra in moški v obeh ekipah prvih nekaj žog zagotovo zgrešijo, ker šport res ni tako pomemben, da bi se vznemirjal zaradi tega in spregledal peščeno boginjo. Ko zgreši prvih nekaj žog tudi ona, se moški prizanesljivo nasmihajo (taka lepotica ne more igrati slabo), ko izgubijo prvi niz, začnejo gristi pesek in nje nihče več ne opazi.

Ali ni ustvarjanje karakterja kot ustvarjanje umetniške skulpture? Jaz verjamem, da karakter ni nekaj, kar se zgodi kar samo od sebe, enako kot dleto ne more ustvariti umetnine, brez da jo vodi umetnikova roka. V obeh primerih je bila potrebna zavestna odločitev, da je nastal specifičen izdelek. Gre za zavesten delovni proces.

Karakter je rezultat tisoč in tisoč izbir, ki te počasi preoblikujejo iz osebe, kakršna si danes, v osebo, kakršna želiš postati. Če zavestno ne izbiraš misli, besed in dejanj, boš še vedno postal nekdo. Lahko da boš živ, toda imel boš zgolj osebnost, ne pa karakterja.

Piše: Anita Škof v novih Misterijih www.misteriji.si

Zdravo žalovanje
Vam drag in bližnji je zapustil fizično telo. Sploh ni pomembno, ali pred mesecem ali nekaj leti – če vi zaradi žalovanja za njim ži­vo­tarite, namesto da bi živeli, je to vaš samomor na dolgi rok. Čas je prišel, da sprejmete njegovo svobodno izbiro in do­volite odhod tudi njegovi duši, če ste jo s pretiranim žalovanjem in oklepa­njem nezavedno zadrževali v lastnem ener­gij­skem polju. Čas, da se energijsko in čustveno osvobodite tudi sami. Da po­novno zaživite.

Doživljate žalost, občutek praznine in osamljenosti, potrtost, depresijo, bole­či­no, prizadetost, jezo … Ti občutki so lah­ko celo pripomogli, da odhajajoča du­ša ni zmogla opraviti prehoda v sta­nje Enosti, se vrniti Domov, k Izvoru. Z ob­čutkom, da ste z vašim dragim umrli tudi vi, ste lahko povzročili, da se zadr­žu­je v vašem energijskem polju. Tako ne postajate samo ujetnik nesrečnih energij, misli in čustev, ki ste jih sami izbrali, tem­več čedalje bolj tudi ujetnik energij­ske blokade, ki je tako nastala. Tako trpita in sta ujeta oba.

Da ne bi izgubljali časa, je treba vedeti, kdaj se nima smisla truditi. Sicer to več ali manj ve vsak sam zase, nekateri opozorilni znaki pa so univerzalni.

Komunikacija z njo je siromašna
Ne gre le zanjo, ampak za njen celoten socialni univerzum. Njeni prijatelji, njena družina in sodelavci imajo vsi po vrsti zelo omejen besednjak, ki premore več mašil in kletvic kot besedni zaklad celotnega vojaškega taborišča. Ali pa je zmožna v treh stavkih devetkrat povedati besedo, ki je tisto poletje nova slengovska pridobitev. Čez tri leta pa samo še ona razume pomen izrečenega. Če vaša mačka komunicira z njo bolje kot vi, potem je to slab znak.

Nihče od vaših prijateljev je ne mara
Vaši prijatelji je ne marajo in za svoje občutke imajo več neodvisnih potrditev, da je obupna. Veliko časa ste porabili, da ste svoj socialni krog usposobili za prav takšne primere, ko izgubite glavo. Prisluhnite torej tudi svoji socialni mreži. Če z nobenim od vaših prijateljev ni zmožna vzpostaviti normalnega odnosa, je nekaj z nekom narobe. Z vsemi prijatelji, z njo ali z vami.

Tesnoba in strah, ki sta posledici tega, da se moramo v življenju soočati z določenimi neprijetnimi resnicami, sta povzročila, da ljudje primerjamo življenje z igrami na srečo: nič ni povezano z ničemer, vse je le golo naključje, na podlagi katerega eni zmagujejo in drugi izgubljajo. In tako v tej »loteriji življenja« vsako jutro prosimo za našo srečo in ponoči jočemo, če sreča ni izbrala nas.

Naše lastne napake, kot so pomanjkanje volje, brezbrižnost in psihološka strahopetnost, opravičujemo tako, da krivdo enostavno valimo na »ta kruti svet«, v katerem živimo in proti kateremu človek ne more storiti ničesar. Rezultat tega je očiten: če živimo v kozmičnem kaosu, kjer se vse godi po edinemu zakonu, zakonu naključnosti, zakaj bi se torej zaman obremenjevali?

a) Princip zadovoljstva. Tako moški kot ženske se radi dobro počutijo v življenju, odnosu in v svoji koži. Če nenehoma nadlegujete moškega zaradi nečesa, kar je storil ali rekel, se boste hitro prelevili v osebo, s katero ni zabavno bivati. Preprosto se ne bo počutil dobro ob vas. To pa ima velik vpliv na to, ali bo pripravljen v zvezo vlagati več časa in energije. Ali pa bo izobesil belo zastavo pred nenehnimi opazkami in zahtevami ter dal novo priložnost sebi in ne zvezi.

b) Čustveno izkustvo in prihodnost. Način, kako se ona obnaša ob drobnih izzivih, je za moškega pokazatelj, kako bo odreagirala, ko bo v prihodnosti prišlo do zares pomembnih vprašanj. Če je torej vseskozi pretirano čustvena ali negativna, čeprav moški naredi vse, da bi jo pomiril, potem ne bo verjel, da se bodo stvari sčasoma izboljšale. Vseskozi se mu bo zdelo, da mora okoli nje hoditi kot po jajcih, kar pa nikogar ne navdaja z dobrimi občutki glede dolgoročne perspektive v odnosu.

Festival za tretje življenjsko obdobje

V okviru mednarodnega dneva starejših bo 30. septembra ter 1. in 2. oktobra v Cankarjevem domu potekal že osmi Festival za tretje življenjsko obdobje. Letos bo še obširnejši in temu primerno tudi bogatejši. V treh nadstropjih Cankarjevega doma bo festival tri dni ponujal pester razstavni, izobraževalni in kulturni program.

Festival za tretje življenjsko obdobje je edina tovrstna prireditev v Evropi, ki je iz leta v leto obširnejša tako po času in prostoru kot tudi po svojem dosegu. Festival s svojo tematiko pokriva eno ključnih težav današnjega časa, položaja stareših v družbi ter poudarja modrost, izkušenost in potenciale starejše generacije.

ThetaHealing sistem
"Ker je Theta zdravljenje podano in zasnovano na Božanski brezpogojni ljubezni, se boste počutili lagodno in umirjeno, ko se boste učili to tehniko in jo izkusili na sebi. Ko se je boste naučili, boste spoznali, da ima vsaka oseba intuitivne sposobnosti, ki ga lahko pripeljejo do spontanega telesnega in čustvenega ozdravljenja. Z uporabo tega izjemnega procesa boste lahko pomagali sebi, pa tudi svojim prijateljem in družinskim članom."

Vianna Stibal

Kaj je ThetaHealing?
Theta je ime, ki so ga znanstveniki dali možganskim valovom nizke frekvence, ki so prisotni pri globoki meditaciji. To so valovi, ki nas popeljejo v podzavest, ki upravlja z našimi občutki, prepričanji, nagnjenji in obnašanjem. To je stanje uma v katerem jogiji in sveti ljudje izvajajo čudežna ozdravljenja in manifestirajo predmete. V tem stanju so tudi ljudje, ki hodijo po žerjavici, ne da bi se pri tem opekli.

Vi ste najbolj pomemben kritik. Nobeno mnenje ni tako pomembno za vaše blagostanje, kot je mnenje, ki ga imate o samem sebi. Medtem, ko prebirate tole, govorite s samim seboj.

»Da vidimo, če razumem kaj on misli s tem…Kako lahko to primerjam s svojimi izkušnjami? Naredil si bom zapiske o tem…pravzaprav sem to že vedel…«." Verjamem, da samogovor lahko nadziramo tako, da deluje za nas, posebno pri izgradnji naše samozavesti in ustvarjalnosti. Mi vsi se pogovarjamo s samim seboj vsak trenutek našega življenja, razen med določenim ciklusom spanja. Toda zelo redko se zavedamo našega samogovora. Vsi imamo neprekinjene komentarje v naših glavah o dogodkih in naših reakcijah na njih.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

OPRAVLJANJE IN EVOLUCIJA
Čenče o zvezdnikih ter drugih znamenitih in bogatih osebnostih lahko odslovite kot neškodljivo zabavo, toda prav možno je, da nas k prebiranju pogrošnih revij in časopisov sili evolucija.

Ko sem bila v vrsti pred blagajno, kjer navadno stoji stojnica s časopisi in revijami, polno zaposlena s kukanjem v druge nakupovalne vozičke, se mi je pogled ustavil na Jennifer. Kako se zdaj počuti, ko gre za Brada in Angelino? Kakšno pričesko bo imela?

Nekateri psihologi pravijo: »Če otrok v prvem letu življenju ni nikoli močno zgrmel po tleh, potem se njegovi starši do njega vedejo preveč zaščitniško. Mogoče se ne strinjate s to izjavo, toda ta stavek se nanaša tudi na odrasle.

Ali ste v zadnjem letu doživeli kakšen večji neuspeh? Če niste, je to zato, ker se obnašate preveč zaščitniško do sebe. Ali ste pretirano previdni? Preveč varni? Preveč praktični? Preveč dolgočasni?

Pomanjkanje poguma vas bo v življenju vedno drago stalo. Vaše pomanjkanje poguma vas zadržuje pred večjimi zaslužki, bolj intimnimi medosebnimi odnosi in življenjem, po katerem že dolgo hrepenite.

Bistvo je očem nevidno
Življenje je po eni strani zanimivo, čudovito in globoko, vendar zaradi različnih okoliščin za vse ljudi ni ravno enostavno. Predvsem v današnji protislovni in zapleteni dobi, kjer je težko živeti na dostojen, polnovreden in razumen način, saj nimajo vsi enakih možnosti. Številni problemi, težave in stresne situacije nas obkrožajo skoraj ves čas.

Vrtimo se v krogu kot veverice v kolesu, kakor hitro pa se nam uspe izvleči iz enega problema, spet pademo v drugega. Nikakor ne moremo pretrgati tega, nam dobro znanega, vase zaprtega kroga. Pravzaprav se nanj sčasoma celo navadimo.

Obstajajo problemi, ki so povezani z bojem za golo preživetje. Praviloma so za nas težavni in boleči, zato za njihovo razrešitev pogosto žrtvujemo svoje zdravje, živce in psihično stabilnost. Sklenemo kupčijo s svojo vestjo in se odrekamo svojim življenjskim principom. Borba za materialno blaginjo postaja za mnoge življenjska nuja, najvišji princip obstoja, v imenu katerega je dovoljeno prav vse.

Študija, ki so jo izvedli raziskovalci Univerze Pécs na Madžarskem, je pokazala, da ženske običajno za partnerja izberejo moškega, ki je podoben njihovemu očetu.

In kot kaže, je podobno tudi izbiranje življenjske sopotnice. Vzporedna študija je namreč pokazala, da tudi moški izbirajo materi podobne ženske.

Z vami bi rada podelila resnično zgodbo. Človeku, ki je umiral, je neznanec prišel podarit življenje skozi to, da si ga je moral on sam osmisliti.

Bilo je pred približno tridesetimi leti, ko je znanec Allan iz Velike Britanije izvedel, da je resno bolan, da umira. Pred sabo je imel največ dve leti življenja. Bil je zdravitelj, od nekdaj je vedel, da je to njegovo življenjsko poslanstvo. Zadnjih deset let je veliko delal, po šest dni v tednu, tudi do šestnajst ur na dan. Zdravil je z alternativnimi metodami, pisal knjige, potoval in učil po celem svetu. Potem pa ta novica.

Ne glede na to, se je želel pripraviti za predavanje prihodnji dan. Šel je v gostilno s pogledom na morje, se usedel in poskušal napisati predavanje. Potem je opazil moškega, ki je strmel vanj. Ni ga videl vstopiti. Poskušal je pisati, ko pa je videl, kako moški strmi vanj, se ni mogel več zbrati. Odločil se je, da bo odšel.