Piše: Manca Pirc Orešković v novi Vivi www.viva.si

JAZ DELAM, ON POČIVA
Kaj naj naredim?

Mama in oče sta sedela na kavču in gledala televizijo, ko je mama rekla: "Utrujena sem, spat grem." Odšla je v kuhinjo, oprala kozarce, ki so se nakopičili na pultu, in posodo, v kateri je bilo sadje. Preverila je, ali je v hladilniku še kaj hrane za zajtrk. Iz zamrzovalnika je vzela meso za jutrišnje kosilo. Napolnila je posodo za sladkor, iz pomivalnega stroja je pospravila oprano posodo in ko je končala, je s tal pobrala razmetane časopise in jih položila na kup.

Zalila je rože, izpraznila smetnjak in namestila novo vrečo. Napisala je seznam stvari, ki jih je treba kupiti, pa tudi nujnih jutrišnjih opravkov in odšla v hčerino sobo. Z njo se je pogovorila, ji napisala opravičilo za včerajšnji izostanek, dala denar za izlet in izpod njene mize izvlekla knjigo. V kopalnici je razvrstila umazano perilo in napolnila pralni stroj, da ji jutri ne bo treba izgubljati časa.

Obesila je vlažno brisačo, se oprhala, si umila zobe in uredila nohte, ko se je oglasil njen mož: "Kaj nisi rekla, da greš spat?" "Sem že gotova," je odgovorila in napolnila pasjo skodelo z vodo, preverila, ali so vrata zaklenjena, in znižala temperaturo na termostatu za centralno kurjavo.

Pokukala je še v sinovo sobo, mimogrede pobrala umazane nogavice in jih odnesla v košaro z umazanim perilom. Ugasnila je luči in naravnala budilko. Prav v tem trenutku je mož ugasnil televizor in izjavil, da gre zdaj pa res spat. To je tudi storil.

Vam je zgodba znana?

Vsekakor si zasluži premislek, čeprav se nanaša na razmeroma kratek večerni čas v življenju milijonov žensk. Noro bi se bilo sprijazniti s tem, da vse opravimo same. Tega se sicer zavedamo, toda kaj, ko izvedba in porazdelitev dela pogosto šepata.

Toda če smo se – in do tega pride prej ali slej, razen če imamo srečo in je partner ozaveščen, dobro vzgojen ter sprejema svojo udeležbo pri negi in vzgoji otrok ter domačem delu – odločile, da ne bomo konji, marveč človeška bitja, velja uporabiti vsa sredstva, da povečamo sodelovanje svojega moškega pri domačih opravilih. Številne ženske se te nujnosti zavejo šele tedaj, ko jih dotolče izčrpanost ali pa preprosto niso več dovolj močne, da bi vzpostavile pravičnejše okolje.

Od moških se lahko naučimo praktičnosti 
Naloga ni preprosta. Vsaka ženska, ki se sreča s toksično trojico kariera-partnerstvo-otroci, bi se morala že na začetku spoznati z univerzalno resnico – vsa čast izjemam – da je moška sposobnost intuitivnega dojemanja potreb drugih in empatije večinoma znatno manjša kot pri ženskah, pri katerih je oboje sestavni del ženskega instinkta skrbnosti. Zato je nadvse samouničevalno, če svoje zadovoljstvo in duševni mir pogojujemo s stopnjo moške sposobnosti za ugotavljanje, kaj vse bi bilo treba postoriti doma.

V takšnem primeru je rezultat praviloma frustracija. Stvari se je torej treba lotiti z druge strani: če naj moški napredujejo in razvijajo svojo skrbnost, ko gre za otroke in dom, a tudi izboljšali svoje praktične veščine, bi bilo nadvse koristno, če bi se tudi ženske kaj naučile od moških. Če so moški v čem dobri, je to zagotovo iskanje preprostih rešitev. Kot fantje odraščajo v nezapletenem svetu, v katerem ovire premagujejo hitro in brez preveč besed: Se je kaj pokvarilo?

Popravi – in gremo naprej, bi se glasilo moško pravilo št. 1. To seveda ne vodi k samoanalizi ter velikim resnicam o sebi in življenju – vendar deluje. Moških ne skrbi tisto, kar se še ni zgodilo, zato večinoma menijo, da so problemi rešljivi. Največkrat se ne obremenjujejo s strahom pred neodobravanjem in zapuščenostjo ter nimajo šibkega samospoštovanja. To je zagotovo posledica drugačnega odnosa okolja do moških, a tudi značilna moška lastnost.

O vseh teh kategorijah moški ne razmišljajo vnaprej. Njihov svet je svet hierarhij, ne pa – pustimo si že dopovedati – kolektivne vseobsegajoče ljubezni in miru, čeprav to dvoje pride prav tudi moškim! Moški si rečejo: "Če padeš, se poberi in poizkusi znova, predvsem pa, ne ženi si preveč k srcu!"

S pravično porazdelitvijo dela pridobijo vsi
Prav ta in druga zlata pravila opisuje dr. Joshua Coleman, psiholog, terapevt za partnerstvo in – po lastnem priznanju – nekdanji leni mož, ki pravi, da bi s pravičnejšo porazdelitvijo domačega dela pridobili tudi možje in otroci, čeprav bi morali temeljiteje in pogosteje poprijeti za delo. Številne družbene raziskave namreč govorijo, da:

- so ženske, katerih partnerji so vključeni starševstvo in gospodinjsko delo, srečnejše in veliko zadovoljnejše z zakonom oziroma partnerstvom,

- se ženske, ki v družini opravljajo največji del gospodinjskih opravil, bolj nagibajo k boleznim in depresiji,
- otroci, s katerimi se očetje bolj ukvarjajo, v šoli dosegajo boljši uspeh,

- v družinah, v katerih oče ne sodeluje pri gospodinjskih delih, dečki v starosti treh let in pol postanejo zaskrbljeni, deklice pa izgubijo toplino in so manj usmerjene k različnim nalogam,

- imajo šolarji, ki skupaj z očeti opravljajo domača dela, v šoli več prijateljev, z njimi se bolje razumejo in se manj nagibajo h konfliktom z učitelji,

- ženske pogosteje razmišljajo o ločitvi, če so v zakonu z moškim, ki zanemarja dom in otroke,
- žene mož, ki opravljajo gospodinjske posle, bolj zanima seks,

-so otroci, ki skupaj z očeti opravljajo domača dela, redkeje zaprti vase in nagnjeni k depresiji.

Ali idealizirate moške?
Coleman trdi, da je pomembno razmišljati strateško in vedeti, o čem se je pravzaprav treba pogajati. Oseba, ki je skrbnejša in občutljivejša za potrebe drugih, ima navadno najmanjšo moč pogajanja. Če želite, da bi se mož pogosteje odzval na otroški jok, dvignil, potolažil, previl in nahranil dojenčka, je verjetno, da imate šibkejši pogajalski potencial, saj moža otrokovo nelagodje ne motivira tako zelo kot vas.

Že iz izkušenj vemo, da moški, ko opravi kako delo, pričakuje, da bo v zameno dobil več, kot če bi za isto opravilo poskrbela ženska. To bi moral biti jasen in zadosten razlog, da se soočimo s tem, da nekoliko ali pa celo zelo idealiziramo moške. Kot pravi dr. Coleman, je edini način, kako izbrisati bleščečo avro moškega statusa, v spremembi čustev. Ženske, ki tega ne zmorejo, bodo težko dočakale spremembo na bolje.

Egalitaristični zakon
Eden od pomembnih temeljev je ugotavljanje, kakšen je vaš zakon in kakšna so moževa osebna prepričanja o tem, kaj bi morali moški in ženske delati doma ter kako sodelovati pri vzgoji otrok. To je nadvse pomembno, kajti statistike kažejo, da veliko zdajšnjih mladih moških verjame v enakopravnost spolov. Menijo, da bodo gospodinjske posle pravično delili s partnerico, toda pozneje jih večina ne ravna tako.

Obstajajo trije različni sistemi vrednot: tradicionalistični, egalitaristični in tranzicijski.

Ne glede na svoj trenutni položaj je zakon in družinska razmerja skoraj vedno možno vsaj nekoliko približati značilnostim egalitarističnega zakona, znotraj katerega oba partnerja menita, da ima žena pravico do dela in kariere ter da zmore in želi prispevati k družinskemu dohodku. V egalitarističnem zakonu nobeden od partnerjev ne meni, da je žena sposobnejša za vzgojo otrok ali da se mora zanje žrtvovati.

Moški v taki zvezi želi biti dejaven in skrben roditelj, morda tak, kakršnega sam ni imel. Svoj starševski prispevek ima za enako pomemben kot prispevek soproge. Za zdravje družine, opravljanje zaostalih del, vodenje gospodinjstva in podobno sta odgovorna oba – in v enaki meri. Pot do sem je zagotovo dolga, vendar se velja potruditi.

Svoja pričakovanja je treba izraziti postopoma, vendar jasno, in se zavedati, da smo nenehno na poti k boljšemu. To je ena od strategij, ki doseže, da ne izgubimo poguma in ohranimo nadvse potrebno vedrino v odnosu do svojega bolj ali manj lenega moža. Raziščimo svoje navade, predsodke in poreklo (kako so živeli naši starši, kakšen odnos smo imeli z vsakim od njiju), lastnosti in ravnanja, ki nas potiskajo stran od želenega.

Ne kričite, prosite!
Ne pozabite, da so moški nadvse občutljivi, če začutijo celo najmanjšo možnost, da bi prišlo do rušenja njihovega statusa. Učinkovitejše bomo, če ne bomo zahtevale, marveč zaprosile, četudi upravičeno čutimo, da bi bilo najbolje zakričati. Prav tu je srž: ko nam uspe potrebo obrzdati tako, da smo čustveno manj vpletene, smo na dobri poti. Le tako bomo lahko veliko manj občutljive na odgovore, kot so: "Zaslužim več, zato mi ni treba delati še doma", "Preutrujen sem, da bi pomagal", "Tega ne znam", "Saj prispevam na druge načine, ni mi treba delati za oba" …

Privoščite si več vsega
Zelo razumsko in celo tehnično se je treba opominjati, koliko domačega dela je potrebno za normalno delovanje družine in koliko časa na teden porabimo:

- za otroke: pogovarjanje o njihovih doživljajih in občutkih, pomoč pri domačih nalogah in učenju, organiziranje igranja in druženja z vrstniki, obiski pri zdravniku, nakup garderobe, vodenje na zunajšolske dejavnosti, nega in skrb za higieno, skrb za duševno trdnost, skrb za duhovni in kulturni razvoj …

- za dom: kuhanje, pranje, likanje, čiščenje, nakupovanje hrane in drugih potrebščin, pomivanje posode, domača popravila, urejanje vrta, organiziranje družabnega in družinskega življenja.

Ničesar s tega seznama ne gre povsem odpisati, in vendar med pomembnejše stvari spadajo druženje partnerjev, pogovori, seks in zabava. Morda bi bilo še najbolje načrtno pristopiti k tej, drugi plati in si privoščiti več vsega – seveda ob hkratnem vztrajanju pri spremembah!

Manca Pirc Orešković  

Razmislite o odpravi nekaterih opravil: pretehtajte, kaj je zares pomembno, kaj pa delate samo zato, da bi ugajali drugim.

Učinkovitejše bomo, če ne bomo zahtevale, marveč zaprosile, četudi upravičeno čutimo, da bi bilo najbolje zakričati.

Moški so najbolj pripravljeni za sodelovanje, če žene svoje zahteve izrekajo odločno, a vseeno vedro in lagodno, s pričakovanjem, da se bo vse zares zgodilo.

Najprej ozavestite predsodke
Po prepričanju dr. Colemana je treba, še preden se lotimo zahtevne naloge (pripraviti partnerja, da se začne bolj posvečati domačim opravilom), ozavestiti družbena sporočila in nenapisana pravila in predsodke, ki lahko pomembno vplivajo na našo moč ter učinkovitost pri pogajanjih in avtoriteto v lastnem domu. Eno od temeljnih prepričanj, ki prizadene večino žensk, je, da morajo biti popolne matere.

Dobrobit otrok je dandanes tako zelo pomembna in včasih celo pretirana, da takšno družbeno ozračje pomembno vpliva na občutek lastne identitete tako žensk kot tudi moških. Če sta zagotovljeno delovno mesto in finančna varnost vse redkejša, pa so šolske ocene naših otrok pomembnejše, kot so bile kdajkoli. To pomeni vse več dela za preobremenjene starše, ki želijo razbremeniti čedalje bolj obremenjene otroke.  

Ker je ločitev vse več, odrasli povečujejo pozornost do otrok, saj je to edina stabilna čustvena zveza, na katero lahko računajo tudi v prihodnosti. Težnja, da bi z otroki preživeli dovolj časa nujno povzroči, da se (predvsem mame) odrečejo času, ki bi ga sicer posvetile sebi ali partnerju.

Ogrožajo jih tudi sporočila, da mora biti starševstvo vir nenehne sreče, čeprav vsi vemo, da je lahko izjemno naporno, dolgočasno, celo vir zaskrbljenosti in besa. Žensko razumevanje materinstva je močnejše, saj ima materinstvo središčno vlogo v ženski identiteti, medtem ko moški očetovstva ne dojemajo kot središča svoje identitete.

Bodite potrpežljive in pretiravajte s pohvalo
Če menite, da ste izkoriščane, če menite, da vaše delo jemljejo kot samoumevno, če delate več, kot bi bilo pravično, lahko delujete na naslednje načine:

- Apelirajte na njegov občutek za pošteno igro, če ga sploh ima – in če je vaše počutje zanj pomembno.

- Poudarite, da bo sprememba njegovega obnašanja koristila tudi njemu. Vsekakor bo njegova žena zadovoljnejša, manj obremenjena in pripravljena opraviti nekatere stvari, ki jih resnično ceni.

- Izkoristite uslugo – spomnite ga, kaj ste naredili zanj in da vam v zameno nekaj dolguje.

- Pokažete mu, koliko prispevate – četudi ste samo mama in gospodinja, kar je, zlasti če so otroci majhni, posel s 24-urnim delovnim časom, zato imate tudi vi pravico do počitka. Lahko ga nazorno seznanite s tem, koliko časa in energije je potrebno samo za nakup hrane in drugih potrebščin, ki jih doma potrebujete vsak dan.

- Pojasnite mu, da vas sedanje stanje onesrečuje in mu brez olepševanja poveste, kako izčrpani, jezni in nezadovoljni ste.

- Izkoristite njegove prioritete: prosite ga, naj opravi stvari, ki so zanj še posebno pomembne – in vztrajajte.

- Razmislite o odpravi nekaterih opravil: pretehtajte, kaj je zares pomembno, kaj pa delate samo zato, da bi ugajali drugim.

- Trgujete z uslugami: postanite sprejemljivi za zamenjavo opravil, ki so pomembna zanj, za tiste, ki so pomembna vam.

- Izboljšajte svoj pogajalski položaj: to lahko dosežete z učenjem, s privlačnejšim videzom, z urjenjem v uveljavljanju in s posvetom s strokovnjakom. Vse to vam bo pomagalo ozavestiti lastno moč in možnosti, pa tudi znižati merila, ko gre za gospodinjstvo in otroke.

Nadvse pomembno je, da sta vaš ton in pristop ljubezniva, vendar stabilna, kajti moški so najbolj pripravljeni za sodelovanje, če žene svoje zahteve izrekajo odločno, a vseeno vedro in lagodno, s pričakovanjem, da se bo vse zares zgodilo. Če podlegate čustvom, boste prej ali slej prepuščeni na milost njegovi dobri volji.

Vsega tega se je koristno lotiti z občutkom in ne agresivno, raje nevtralno, vendar jasno in iskreno. Če izgubite živce, naslednjič poizkusite z več potrpežljivosti, polagoma spreminjajte obnašanje tako, da postopoma prenehate opravljati nekatere naloge. Če opazite premik na bolje, ne skoparite s pohvalo. Dr. Coleman meni, da morate s hvalo celo pretiravati in čim pogosteje izreči priznanje za vse, kar mož že dela za dobrobit družine.

S površnostjo se želi izogniti opravilu
Ena od večjih ovir na poti k pravičnejši delitvi dela je filtriranje, postopek, ki pojasnjuje, v kolikšni meri partnerja drug drugemu dopuščata pristop k dejavnostim, kot so starševstvo, skrb za gospodinjstvo in vodenje družinskih financ. Filtriranje največkrat pomeni pritoževanje nad partnerjevimi merili. Tako žena ni zadovoljna s tem, kako mož očisti kuhinjo, če sploh čisti, to pa ne pomeni, da so možje žrtve ženskega perfekcionizma – s ponavljajočo se pomanjkljivo izvedbo opravila se največkrat želijo izogniti delu. Delajo se nesposobne in računajo, da bo žena prej ali slej odnehala.