Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20081207103351232

Ko se konča strah torek, 9. december 2008 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Ko se po letih našega življenja ozremo nazaj in razmislimo o dogodkih, ki so nas popeljali na mesto, kjer se trenutno nahajamo, je težko prezreti tiste ključne trenutke, ki pomenijo naše najpomembnejše preobrate in pletejo mrežo našega življenja. Potem ugotovimo, da so bile te okoliščine pravzaprav nekaj posebnega. Da so bile splet srečnih in nesrečnih »naključij«, ki so vodili do novih in ti spet do novih, vse do danes, ko o tem razmišljamo. Kmalu ugotovimo, da ni naše življenje nič drugega, kot zaporedje problemov, majhnih, velikih, nepomembnih ali zelo pomembnih, ki čakajo na to, da se jih lotimo in jih rešimo, kot kakšno skrivnostno uganko. Prav tako kot pri matematični uganki se tudi življenjskih problemov lahko lotimo na različne načine. Razlika med matematično in življenjsko enačbo je, da je pri prvi končna rešitev ena sama, pri drugi pa je končnih rešitev toliko, kolikor je načinov in pristopov k njenemu reševanju. Vam je to kaj znano? Sedaj lahko bistveno lažje razumemo, zakaj je naša pot tako strma, zavita in naporna, pot nekoga drugega pa, nasprotno, čisto položna, ravna in navdihujoča. Odločilna razlika je v pristopu k reševanju problema, ki je na začetku za oba enak. Predstavljajte si tisoče različnih poti, ki vodijo do točke, ki predstavlja problem. Od te točke pa znova vodi tisoč različnih poti. Do nje se vozite po skrajni desni strani. Tam se ustavite, se zavrtite v vrtinec nepričakovanih dogodkov in od tam nadaljujete na skrajni levi. Potem si rečete: »Kakšna groza, kam vodi moje življenje, to je napačna smer, moje življenje je zavoženo, sem žrtev nesrečnih okoliščin, vse mi gre narobe.« In na koncu še: »Saj tako nisem vreden lepšega življenja.« Kaj je tisto, kar tako dramatično spremeni naše življenje? Katera je tista ročica, ki jo moramo prestaviti, da upočasnimo tok našega življenja in tako lažje zavijemo na pot, ki vodi k sreči in ljubezni? In kdo je tisti, ki nam tako vztrajno prigovarja, da nadaljujemo po poti, ki nam sploh ni všeč in na kateri se počutimo nemočne? Odgovor na to vprašanje utegne biti za marsikoga odločilen. Vsak, ki dojame in spozna pravila igre, ki jo je igral do sedaj, dobi moč zrelega sodnika, da igro ustavi, pravila spremeni in nadaljuje tako, kot si zares želi. Ti ljudje postanejo stvaritelji svojega življenja. To so umetniki, ki svojo ustvarjalnost uporabljajo za to, da uresničujejo svoje ambicije, cilje in s tem želje, ki so že od nekdaj kot žerjavica tlele v njihovem srcu. Ti ljudje ne dopustijo, da ogenj ugasne. Naučijo se pravilno razpihovati žareče delce in tako spodbujati notranja plamena. Ste si že kdaj v življenju zaželeli kaj takega? Kaj je torej tista ovira, ki nas zadržuje do tako lepega in polnega življenja? Strah. Obstajata le dve glavni in prevladujoči čustvi, ki zaznamujeta človeka. Strah in ljubezen. Velika dvojnost življenja, večna nasprotnika, med katerima smo se ljudje v svoji zgodovini vedno znova prebijali in med katerima se bomo prebijali vedno znova še naprej. Ko ljudje govorimo o peklu in nebesih, govorimo o strahu in ljubezni. Ko govorimo o sreči in nesreči, govorimo o strahu in ljubezni. Ko govorimo o uspehu in neuspehu, govorimo o strahu in ljubezni. In ko govorimo o smrti in življenju, pravzaprav govorimo o strahu in ljubezni. Vsa druga čustva so izpeljanka teh dveh. Jeza, ljubosumje, sovraštvo in druga izhajajo iz globokega čustva strahu. Smeh, veselje, sreča in druga pa iz globokega čustva ljubezni. Za trajen uspeh, za uresničitev srčnih želja je treba nadomestiti v nas zakoreninjen strah z blagodejnim čustvom ljubezni. Sliši se zapleteno, kajne? Ampak veste, v resnici je vse veliko lažje. Ko se naučimo pomembnih korakov, kako odstraniti to zakoreninjeno negativno čustvo v nas, začne njegovo mesto samodejno polniti ljubezen in z njo vsa pozitivna energija, ki vodi naše življenje v pravo smer. Kaj vse nam strah povzroča? Zaradi njega stojimo na eni nogi in v nedogled razmišljamo o naslednjem koraku: Ali bo pravi? Mi bo uspelo? Bom izpolnil pričakovanja? Kaj bo potem? Bom prišel, kamor hočem? Strah nas prepričuje, da nismo dovolj dobri, da nam nikdar ne bo uspelo, da moramo izpolnjevati pričakovanja drugih, da bodo posledice napačnega koraka za nas usodne in nepopravljive, da smo nemočne, trpeče žrtve usode. Pelje nas po skrajni levi poti, čeprav si želimo ostati na desni. Vodi nas v povsem drugo smer in bolj, kot se mu prepuščamo in predajamo, bolj nas oddaljuje od naših želja. Zavedati se moramo, da v življenju za nobeno stvar nikoli ni prepozno. V trenutku, ko se bomo s svojimi strahovi spoprijeli, se bodo začele dogajati spremembe, ki bodo postopoma spreminjale tok in način našega življenja. Prvi korak, da se z njim spoprimemo, je, da dovolimo sebi priti v stik z lastnimi željami. Da dovolimo sebi ponovno sanjati, čutiti, kot takrat, ko smo bili otrok. Ko smo željno pričakovali vsak naslednji trenutek. Stopiti moramo v stik z otrokom v srcu. Se lahko pripravite do tega, da se ozrete nazaj v otroštvo, v tisto obdobje, ko ste se počutili povsem varnega, svobodnega in brezmejnega? Vzemite si čas, si najdite miren in tih kotiček in si predstavljate, da ste ponovno mladi in razigrani. Podoživite ta čustva in se ne obsojajte. Ko čustva podoživite, vam predlagam, da vzamete list papirja ali zvezek ter vanj karseda podrobno napišite svoja občutja. Pišite in se ne ustavljajte. Ne obremenjujte se s slogom pisanja in z drugimi malenkostmi. Samo pišite. Ti zapiski vam bodo ponovno pomagali, ko boste naslednjič želeli priti v stik z notranjim otrokom. Sčasoma vam sploh ne bo treba več zavestno klicati teh čustev na plan, ampak bodo znova postali del vas. Tako kot nekoč. Ko ste bili otroško naivni, razposajeni in brez strahu. Drugi korak je ozaveščanje tega, kar nas ovira na poti, kar nas blokira in zaustavlja. Ugotoviti moramo, katere igre igramo, v katerih vlogah ves čas vztrajamo, četudi nam to ni všeč. Da pogledamo pošteno vase in se soočimo z vso navlako v sebi. Ste že opazili, da ko se preko dneva srečujete s problemi, vedno reagirate na podoben način. Še več, pogosto lahko opazite, da se srečujete s podobnimi problemi. Kaj to pomeni? Pomeni, da delujete po ustaljenih vzorcih, ki v vaše življenje vedno znova prikličejo točno določene situacije. Takšni vzorci vam ne prinašajo prav nobene koristi. Plešete tako, kot igrajo dialogi znotraj vas. Da se tem dialogom izognete, jih morate najprej sprejeti. Najprej jih morate definirati. Spet vam je lahko v pomoč papir in svinčnik. Ko se zalotite v takšni situaciji in ko nezavedno reagirate na način, ki vam ni všeč, si to zapišite. Kateri problem se je pojavil in kako ste se vi nanj odzvali. Čez čas boste imeli list popisan z vrsto problemi in reakcijami nanj. Kmalu boste spoznali, da so si tako problemi, kot reakcije nanj, med seboj zelo podobni in prepoznali boste glavne vzorce, ki vas tako zelo omejujejo. Tako boste postopoma točno vedeli, kaj morate spremeniti pri sebi. Manjka samo še … Zadnji korak, ki predstavlja tveganje. Dvigniti moramo pogled, globoko zajeti sapo in … narediti korak. Enega, drugega, pa tretjega, dokler ponovno ne shodimo in pogumno zakorakamo v življenje. Takrat se bomo odprli, si zopet drznili, sprejeli izziv in tvegali. Preseganje starih vzorcev je izjemno težko in naporno opravilo. Potreben je pogum in vera, da se iskreno soočite sami s seboj. Bolj kot se soočate s samim seboj, težje je. Bolj kot delujete na način, ki ni podoben ustaljenemu, bolj se vse uperja proti vam. Na dan privrejo stvari, katerim ste se vedno želeli izogniti. Naenkrat so tu, pred vami in čas je, da se jih dokončno znebite. Vedite, da če sprejmete tveganje in počnete tisto, česar vas je najbolj strah, postanete stvaritelji svojega življenja. Sedaj vi upravljate z življenjem in ne obratno. Tvegajte in naredite tisto, česar vas je najbolj strah. Stopite iz svoje cone udobja in poglejte, kaj vas čaka na tisti strani, ki si je še niste upali ogledati. Ko boste to naredili, vas bo preplavil občutek notranje moči in takrat boste prepričani, da lahko naredite čisto vse na tem svetu. S tem zanosom se seveda takoj lotite tudi vseh drugih podvigov, ki so vam pomenili strah in ovire. Cena za lepše in boljše življenje ni nikoli nizka, a vedeti moramo, da je vedno nižja od cene, ki jo povzroča ubijajoče, negativno čustvo, ki si ga ne upamo odstraniti. Ko se strah konča, nastopi ljubezen in se začne življenje. Našteti trije koraki se ta trenutek spogledujejo z nami, bolj kot karkoli drugega. Sedaj je pravi čas! Strah ali življenje? Neuspeh ali uspeh? Nesreča ali sreča? Ko se boste odločali, imejte v mislih vedno tole resnico: Samo kadar ste zunaj »varnosti« in cone udobja, rastete, rast pa je edini namen našega življenja. Nace Volčič www.mojuspeh.com Komentarji (0) www.pozitivke.net