ODNOS, KI SE DOTAKNE DUŠE "Povsem očitno je, da se žensko prijateljstvo pomembno razlikuje od prijateljstva med moškimi," se glasi trditev Ginda Tapubolona, vodje raziskave, ki so jo opravili na Univerzi v Manchestru, ki je zajela deset tisoč ljudi. Namen raziskave je bila analiza medosebnih odnosov. Obširna raziskava se je poglobila predvsem v prijateljske odnose: na njihovo naravo, kakovost, intenzivnost in dinamiko. Izidi raziskave so pokazali, da se na pravega, zvestega prijatelja lahko opremo tudi tedaj, ko se nam zgodijo najstrašnejše stvari.
Žensko prijateljstvo je globlje
Potrdilo se je pravzaprav to, kar ženske vedo že od nekdaj: žensko prijateljstvo je globlje in ima večinoma moralno osnovo. Kot vemo, se ženske iskreno zanimajo za življenje svojih prijateljic: želijo vedeti, kako živijo, kaj delajo, kako je z njihovimi družinami, predvsem pa, kako se počutijo. Vse to se pomembno razlikuje od moškega prijateljstva, ki se pogosto oblikuje zaradi skupnih interesov.
Moški gredo s prijateljem na pivo, igrat košarko ali nogomet, obenem pa so z delom svojega uma nenehno na preži; razmišljajo, kaj bi lahko kak prijatelj napravil zanje in kakšno korist bi utegnili imeti od prijateljstva. To je tudi odločilno dejstvo pri izbiri prijateljev, zato je za moške pomembno prijateljevati z ljudmi na visokem položaju, ki imajo moč, denar in oblast.
Nasprotno gre pri ženskem prijateljstvu pretežno za odnos dveh človeških bitij, to je vedno zgodba o "naju", odnos, ki se dotakne duše. Ženske ostanejo prijateljice tudi v najhujših trenutkih, kljub velikim oddaljenostim in kljub različnemu položaju v družbeni strukturi.
Po podatkih raziskave je ena od ključnih prvin ženskega prijateljstva zanesljivost, medtem ko se moški navadno vprašajo: "Je v tem kakšna korist zame?" Poleg tega se je pokazalo, da moški pogosteje od žensk pretrgajo prijateljstvo zaradi selitve ali zamenjave službe. Po drugi strani veliko lažje od žensk sklepajo nova poznanstva in prijateljstva, lažje začenjajo na novo, sploh če gre za neobvezno druženje v lokalih.
Preizkušnje prijateljstva
Kot kaže, je največja preizkušnja za prijateljstvo, tako žensko kot moško, če se eden od prijateljev poroči, razveže ali ovdovi. Tudi nosečnost in prihod otroka spadata med najpogostejše povode za razpad prijateljstva. Raziskovalci so še odkrili, da prijateljstvo pogojuje tudi pripadnost družbenemu sloju, pri čemer ljudje iz britanskega srednjega družbenega razreda prijateljujejo s širokim spektrom ljudi iz različnih slojev, medtem ko si pripadniki delavskega razreda izbirajo prijatelje iz svojega družbenega okolja.
Zelo zanimiv je podatek, da ima kar četrtina ljudi najboljše prijatelje nasprotnega spola, kar spreminja splošno predstavo o velikih razlikah in spodbuja k razmišljanju, da je prestop iz ženskega v moški svet prijateljstva kljub vsemu možen.
Razumevanje in tolažba
Drži tudi, da številne ženske menijo, da jih prijateljice razumejo tudi takrat, ko moški tega preprosto ne zmorejo: kadar so žalostne, zapuščene, prestrašene zaradi zahtev materinstva ali poklicnega življenja, skratka vedno, kadar začutijo, da morajo bolečino izliti iz sebe. Medtem ko moški dejansko večino časa razmišljajo o delovanju, se ženske ukvarjajo s čustvi in z občutji.
Tega ne gre jemati kot predsodek, marveč kot stanje stvari, ki resda ni edino možno, vendar v marsičem pojasnjuje izpolnjena/neizpolnjena pričakovanja do partnerja ali prijateljev. Večina žensk tudi spozna, da se v družbi prijateljic hitreje in učinkoviteje potolažijo ter si napolnijo srce s snovjo, ki se imenuje človeška dobrota.
Prijateljice ostanejo, moški prihajajo in odhajajo
Ženske sicer lahko hrepenijo po tem, da bi očarale, osvojile in zadržale moškega, ki bo, če bo šlo po sreči, tudi njihov dober prijatelj, toda v vsakodnevnem življenju so jim ženske vseeno učinkovitejša spodbuda, dejavnik, ki prispeva k čarovniji spremembe iz sivine v vedrino. Navsezadnje se vse prepogosto zgodi, ko se je treba soočiti z resnico, da moški prihajajo in odhajajo, prijateljice pa, če so le prave, ostanejo.
Enak komunikacijski kod
Za to seveda obstaja objektivna osnova: ženske po vsem svetu imajo podobne težave in dileme, pa tudi enak komunikacijski kod. Ženske se razmeroma hitro začnejo pogovarjati o povsem intimnih stvareh: o otrocih, materinstvu, boleznih, nasilju, spolnosti, splavu, vlogi moških v njihovem življenju, ženskih perspektivah, svojih starših in njihovi vlogi pri lastnem odraščanju, o hotenjih, ki jih spremljajo v življenju … Do "razgaljanje" torej pride dokaj hitro.
Ženske intuitivno zaznajo iskrenost in pripravljenost sogovornic, da se odrečejo krinkam ter z njimi delijo dobre in slabe izkušnje. Pri moških je komunikacijski kod drugačen; pretežno gre za jezik moči, tekmovanja in posedovanja, ki pa je zanje tudi obremenjujoč in naporen, zaradi česar potrebujejo sproščanje, ki utegne postati tudi pretirano (denimo spremljanje športa na TV) ali pa moteča za soljudi in medčloveške odnose (pornografija, druge oblike odvisnosti …).
Prijateljice iz knjige Candace Bushnell se zavedajo, da se resnično rojeva neverjetna energija, če skupina posameznikov vidi svojo prihodnost kot bleščečo in lepo. Takšno skupino lahko oblikujejo tesne prijateljice, vendar je najučinkovitejša, če jo sestavljajo ljudje s podobnimi cilji, življenjskim slogom, pričakovanjem ali poklicem in še kakim skupnim interesom, pri čemer ni nujno, da se dobro poznajo.
Pri tem se lahko ženske marsikaj naučijo od moških, nove tovrstne odnose pa oplemenitijo s kvalitetami ženske prijateljske komunikacije. Skrivnost je v tem, da gre za majhno skupnost z vsaj tremi članicami (še bolje je, če jih je od šest do osem), med katerimi obstaja sporazum, da bo vsaka predana podpori vsake v skupini ter da med njimi ni prostora za tekmovalnost in ljubosumje.
Obstajati pa mora tudi dogovor o blagih omejitvah, denimo da vsaka članica dobi priložnost, da pove, kar želi, brez komentarjev in prekinitev vse do trenutka, ko zaprosi za nasvet. Victoria Moran, avtorica znamenite knjige Življenje kot pravljica, meni, da so takšne skupine nadvse blagodejne za žensko dušo, povrhu pa še večkratno koristne. Če imamo krog prijateljic, ki tako zelo verjamejo v nas, s tem polnimo svoje življenje z visokooktanskim gorivom. "Računam lahko na boljše obete!"
Za prijateljstvo potrebujemo pogum ...
Če naj pritegnemo okoliščine in ljudi, s katerimi bi oblikovali takšen "podporni lobi", je potrebno nekaj poguma, odločitev, da smo se pripravljeni iskreno sporazumevati v prijateljski skupini, v sebi in v odnosu z drugimi pa brezpogojno podpirati osebni napredek – svoj in vsakogar iz prijateljske skupine.
Če menimo, da je prijateljstvo nekaj, kar se zgodi samo od sebe ali pa sploh ne, si vseeno velja dopustiti možnost za nekaj spodbude.
Dovolimo si nekaj pobude: čeprav nam to nemara ni v navadi, premagajmo neprijetne občutke in za začetek predlagajmo srečanje ob kavi.
... in zrelost
Razumevanje razlik med moškim in ženskim pojmovanjem prijateljstva lahko pomembno pripomore k izboljšanju odnosov z moškimi. Po teoriji mednarodno ugledne psihoterapevtke dr. Anne Wilson Schaef, katere dela obravnavajo pomen feminizma, psihologije in samozdravljenja za delovanje posameznikov in družbe kot celote, obstajata moški in ženski sistem. V skladu z že ugotovljenimi razlikami Schaef meni, da je v moškem sistemu prijatelj oseba, ki z osebno zanesljivostjo podpira skupinsko delo.
Če je v moškem sistemu prijatelj pravzaprav kolega, družabnik, pa prijateljstvo v ženskem sistemu pomeni spoštovanje, zaupanje in vzajemno poznavanje. Žarišče prijateljstva v ženskem sistemu sta verbalna bližina in vzajemna zaupljivost. V ženskem sistemu so pravi prijatelji tisti, ki se drug drugemu popolnoma razkrijejo, pri tem pa so prepričani, da so povsem varni. Prav tu je točka nesporazuma v odnosih med moškimi in ženskami. Ženske so v teh odnosih pogosto prizadete, saj se same v celoti razkrijejo, v zameno pa ne dobivajo spoštovanja in še manj razkrivanje.
Če je vzajemno poznavanje v ženskem sistemu in pojmovanju medčloveških odnosov najpomembnejša lastnost prijateljstva, v moškem sistemu ni tako. Toliko manj, kolikor bolj posamezni moški sebe in svoje delo dojema kot središče svojega sveta. Jasno je, da tu pride do razkoraka, to pa je vzrok, zakaj življenjski partnerji izredno težko oblikujejo pravo prijateljstvo. Moški prijatelji so tisti, s katerimi moški dela ali se skupaj z njimi ukvarja s športom.
Ni nujno, da se dobro poznajo, kaj šele zaupni. Potreba po zaupnosti se porodi šele takrat, ko so moški pripravljeni sestopiti s prestola lastne egocentričnosti in si dovoliti izpolnjevanje želja srca. Pravzaprav nismo tako zelo različni, oboji čutimo močno potrebo po ljubezni, katere bistvena prvina je pretok energije, ki ga začutimo, usmerjamo in mu dodajamo lastno energijo, pa naj gre za partnersko ali prijateljsko ljubezen. Da je za to potrebna osebna zrelost, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.
Intimno prijateljstvo za energijo
Srednja leta so kot nalašč za spodbujanja sposobnosti za prijateljstvo, saj so takrat že vsi veliki "ženski" podvigi, usmerjeni v materinstvo in partnerstvo, za nami in ne zahtevajo več toliko duševnih in telesnih moči. Takrat se v marsičem dobro poznamo, zase imamo tudi več razumevanja, potrpežljivosti in ljubezni. To pa so obenem osnovni pogoji za uspešno in toplo prijateljstvo, zato se v nas laže porodi želja po spoznavanju drugih.
Psihologi večinoma menijo, da sposobnost za intimno prijateljstvo izhaja iz tega, kar smo videli in doživeli v primarni družini, vendar nam dejstvo, da ti niso bili idealni, ne bi smelo vzeti poguma. Vsak človek v sebi nosi potencial, ki ga lahko uporabi, da te sposobnosti razvije ali izboljša. Bližina, ki se razvija v takšnem procesu, pa vselej rojeva močno energijo in pozitivno vznemirjenost.
Ko govorimo o ženskem prijateljstvu, ne moremo mimo prijateljic iz Seksa v mestu, o katerih je bilo že veliko napisanega, pa tudi ne mimo Candace Bushnell, ustvarjalke te svetovno znamenite četverice. Kot najbrž veste, je na obzorju novi film, posnet po njenem novejšem romanu The Lipstick Jungle, ki je roman o pravem in nadvse učinkovitem ženskem prijateljstvu.
Junakinje romana so namreč močne ženske novega kova. Če je predstavnica močnih žensk starega kova uživala v vlogi "edine ženske v sobi, polni moških", so nove junakinje izrazite zaveznice pri svojem vzponu in sestavljajo svojevrsten lobi. Čeprav bo marsikdo tovrstno tematiko vnaprej seksistično označil kot manjvreden in površen čiklit – ob hkratnem prepričanju, da športne strani časopisov spadajo v sfero resnega novinarstva, gre pravzaprav za prepričljivo zgodbo iz prve roke – zgodbo o boju za moč v džungli, polni nevarnih zveri.
Med njimi se še kako dobro znajdejo prijateljice, ki so po letih že daleč od mladosti, vendar so – bolje ko jim gre – v vseh pogledih čedalje privlačnejše. Kot da so moškim ukradle skrivnost, po kateri se močnemu in uspešnemu moškemu leta preprosto ne gleda na leta.
"Povsem očitno je, da se žensko prijateljstvo pomembno razlikuje od prijateljstva med moškimi," se glasi trditev Ginda Tapubolona, vodje raziskave, ki so jo opravili na Univerzi v Manchestru, ki je zajela deset tisoč ljudi. Namen raziskave je bila analiza medosebnih odnosov. Obširna raziskava se je poglobila predvsem v prijateljske odnose: na njihovo naravo, kakovost, intenzivnost in dinamiko. Izidi raziskave so pokazali, da se na pravega, zvestega prijatelja lahko opremo tudi tedaj, ko se nam zgodijo najstrašnejše stvari.
