Vsak od nas se je že na neki točki svojega življenja srečal s kakšnim učiteljem, ki ga je popeljal na neko pot, na kateri je pač doživljal neke stvari. Prav je, da so ti učitelji prišli in ko začutimo je tudi prav, da gredo naprej, kajti vsakega od nas je pripeljal le lahko tako daleč kot je sam. Ni nas mogel naučiti resnice, ki je preprosto ne ve, vsekakor pa nas je lahko naučil tisto, kar ve.

Pozabiti pa tudi ne smemo, da je univerzalnih učiteljev, ki bi vedeli vse, kar je primerno za nas, malo, vendar pa je na svetu mnogo učiteljev od katerih vsak ve delček zgodbe, ki ustreza v našo resnico. Nedvomno so takšni učitelji ljudje, ki prihajajo na našo pot in nas s svojim vedenjem in razmišljanjem plemenitijo ali ne, vendar pa so oni naša največja duhovna lekcija v našem življenju.

Malce odštekani pogovori

(Tomaž:) Stari, danes ti bom zastavil zanimivo vprašanje, s katerim so se ukvarjali mnogi veliki filozofi: kaj meniš, da je za človeka najpomembnejše spoznanje v življenju?

(starec:) To je težko vprašanje, dragi moj mladi mož. Naj pomislim. Moj odgovor bi bil: najpomembnejše v življenju človeka je zavedanje, da je stvarnost urejena tako, da se vse odvija v smeri duhovnega napredka, katerega cilj je mir in blaženost v naročju Stvarnika. To dvoje je namreč najvišja oblika sreče, ki presega običajno srečo ali užitek. Z drugimi besedami: najpomembnejše je zavedanje, da se vse zgodi le zato, da naposled to najvišjo srečo dosežemo. To pa je zelo pomirjujoče in razveseljivo spoznanje.

»V steklu vidim dva obraza, moškega in ženskega. Moški ima brado, lase do ramen in zdi se, kot da narahlo piha.« »Ali vas na koga spominja?« "Sama sem ateistka, vendar kolikor poznam te slike, je podoben Jezusu. - Še sedaj ju vidim. Mar drugi ne vidite?"  je bila presenečena. Presenečenje je še naraslo, ko je šla ob zaključku, ko so ljudje že odhajali, pogledat za šipo: "Sem mislila, da ste postavili za steklo kakšno sliko, ampak tukaj ni ničesar razen žarnice!"

Navaden optični pojav?
Svetlobni križi so sami po sebi običajen optični pojav. Nastanejo zaradi loma svetlobe na določenih šipah z ustreznim piramidalnim vzorcem, ko postavimo za njimi vir svetlobe. Njihova čudežna narava se razodeva za fizičnim pojavom, za obliko. Nekateri od svetlobnih križev namreč prevajajo posebno energijo oziroma ljudje ob njih občutijo blagodejen, pozitiven vpliv.

V današnji materialno-potrošniški družbi postaja denar prva svetinja; sveti gral, ki ga vsi iščejo in želijo imeti čim več. Denar je postal odgovor na vsa vprašanja in probleme, Če imamo denar bomo lahko kupili nekaj novega, naredili kar želimo, rešili problem, stvari bodo bolj udobne in prijazne, rešili brezposelnost, življenje bo lepše, bolj varno,... Če nimamo denarja, pa imamo problem in krizo.

Človeku, ki sledi takšni miselnosti, postane služenje denarja kmalu glavni smisel življenja.Dobiti, zaslužiti čim več denarja, da bom lahko udobno in zadovoljno živel. Samo še nekaj časa do penzije, potem pa bo bolje. S tem ko vedno več časa in energije posvečamo pehanju za denarjem, nimamo več časa zase.

Novo na Posestvu Herk
VEČNO BOGASTVO
VIKEND TEČAJ IN DRUŽENJE V OBJEMU NARAVE NA POSESTVU HERK

Za vse vas:

1. ki imate občutek, da delate vedno več, a imate vse manj denarja;
2. ki čutite, da vas delo obremenjuje in dela depresivne;
3. ki čutite strah pred poslovnim propadom;
4. ki čutite, da nimate več energije za karkoli drugega razen za vsakdanja opravila;
5. ki se počutite venomer utrujene in brez volje,
6. ki se počutite vse bolj izolirani od svojih bližnjih;
7. ki ne najdete več časa zase in za svoje konjičke;
8. ki ste zaradi pomanjkanja volje zanemarili tisto, kar ste včasih radi počeli;
9. ki se ne spomnite, kdaj ste se nazadnje iz srca zasmejali;
10. ki vas pestijo razne odvisnosti;
11. ki doživljate življenje kot breme.

Vsaka družba  izraža svoje resnice na način, ki ga lahko njeni člani najlaže sprejmejo in razumejo. Če te resnice bolje pogledamo, vidimo, da učenja raznih tradicij sploh niso tako različna kot običajno mislimo. V vseh družbah najdemo podobne nauke in metode, srčika vseh izgubljenih tradicij pa je nauk o moči Besede: o sposobnosti, da z zvokom, glasom in glasbo povzročamo spremembe v sebi.

Vse družbe, tradicije in religije so učile o magičnem in čudežnem. Prenašanje in razodevanje teh naukov je bila naloga posameznikov, ki so bili poučeni o naravnih in duhovnih zakonih vesolja. Ti svečeniki, svečenice ali magi-kakor so jih pač imenovali v njihovi družbi- so s tajnimi veščinami uporabe zvoka, glasbe in besed poučevali, zdravili iz razsvetljevali druge ljudi.

Vsaka pot pelje v svojo stran. Neodvisno od resnice drugega ima vsak svojo resnico in svoje življenje. Življenje vsakega posameznika je individualno in v popolnosti namenjeno samo njemu. Resnica je življenje in življenje je resnica.

Obešanje bremen življenja na ramena nekoga drugega je izmikanje odgovornosti za svoje lastno življenje; odgovornosti, da sledimo samo sebi na čisto svoj edinstven način. Dotikanje resnic je v mnogo čem breme in v mnogo čem svoboda. Vsak sam izbere kaj mu predstavlja izmikanje svojemu lastnemu jazu, svoji lastni resnici.

O gnozi in gnosticizmu je zapisanega za cele knjižnice. Zanimanje za gnozo( gnosisis-poznanje) je nenehno naraščalo odkar so 1. 1945 v Egiptu Nag Hamadiju 1. 1945 odkrili 53 gnostičnih spisov. Po prvotni celotni izdaji tekstov iz Nag Hamadija je izšla še cela vrsta razprav o tej aktualni temi.

Pojavile so se številne knjige in članki. Pogosto ostre polemike, v medijih so reakcije na znova prebujeno veliko zanimanje za gnozo, kar kaže, da tu ne gre zgolj za simpatijo do gnoze. Izgleda, da zanimanje zanjo ni mogoče več preprečiti.

Prišli sta v večji prostor, kjer je kakšnih trideset ljudi iz pulta ob kuhinji na veliko mizo, sredi prostora, nosilo jedi, pa pijačo, pribor. Tudi oni dve sta vzeli košarice s kruhom in ga polagale na mizo. Potem so sedli, nekaj časa je bila popolna tišina in nato so pričeli z večerjo.

Koliko raznovrstne hrane, večino jedi, ki so bile v posodah po mizi je videla prvič, tako da kar ni vedela s čim bi si postregla. Prijala ji je neverjetno okusna hrana. Po večerji so vsi skupaj znosili posodo in vse ostalo nazaj na tisti pult. Kot je videla je nekaj ljudi ostalo in pospravljalo prostor in čistilo posodo.

Mantra “Nimam časa.” je postal v današnjem času glavno opravičilo oziroma izgovor za naše ne-delovanje. Izgovor za to, da ne naredimo tistega, kar bi morali ali želeli narediti, ne vzamemo si časa za svoj hobi, za svoje bližnje, svoje otroke, partnerja, prijatelja in nenazadnje ne vzamemo si časa, da bi resnično naredili nekaj zase, da preberemo knjigo o osebnostni rasti, da gremo na tečaj meditacije ali na duhovno predavanje...

Hkrati pa mantra “Nimam časa.” postaja opravičilo za to, da ostajamo v službi, ki jo v resnici ne maramo, da delamo stvari, ki nas v resnici ne zanimajo, ampak jih počnemo zaradi denarja, da si vedno vzamemo čas za naše nadrejene, kljub temu da jih komaj prenašamo, da si med prostim časom in vikendom kupujemo stvari, ki jih dejansko ne rabimo, da gremo na drage delavnice, kako postati bogat in uspešen, a nimamo časa živeti na takšen način...

MEDITACIJA MESECA 20. oktober – 20. november 2009

Molitev je ena od oblik človekovega aktivnega odnosa do Božanstva. Ob pojmu molitve si človek predstavlja določeno besedilo, katerega se lahko bo različnih prilikah ponavlja. Nikakor ne mislim, da takšna oblika molitve ne velja. Tudi sam jo uporabljam. Vendar nisem prepričan, da je nujno ponavljati že utečene molitvene vzorce. Verjamem, da je molitev bolj učinkovita, če človek z lastno ustvarjalnostjo in na svoj način ubesedi svojo prošnjo.

Seveda tudi tu obstajajo neke zakonitosti. Pomembna je denimo jasnost molitvene sheme. Na prvem mestu je nagovor. Na nek način je potrebno izreči, kateri vir blagoslova ali pomoči želi molivka ali molivec nagovoriti. V ta namen so človeku na voljo tradicionalna imena Božanstva, morda Boga, Boginje, ali katerega drugega božanskega bitja. Lahko pa je naslovljenec imenovan na nenavaden, poetični način. Način ubeseditve ni toliko pomemben kot je pomemben srčni občutek, s katerim je molitveni nagovor prepojen.

Moje uho je ujelo zvok, melodijo, ki je zaigrala skupaj s srcem. Začutila sem, kako se poslavljam od ega. Zavibrirala sem »nekje drugje«. V moje oči so prišle solze. Pomešane z radostjo, žalostjo. Radost je zdravila žalost. Takrat sem začutila, kako se poslavljam od svojega ega in spreleteli so me jasni občutki, da se začenja popolnoma novo obdobje življenja.

V mislih sem preletela ljudi, ki so do tedaj polnili in dvigovali moj ego. Z malce upiranja sem jih začela spuščati. Zamere, žalost, jeza, nezadovoljstvo…strah…vse je počasi odhajalo. Moj pogled se je nenadoma razširil in soba okoli mene je začela dobivati drugačno obliko.

Mati se je počasi umirila, si obrisala solze in se počutila nekako lažje in bolje. Prej ste omenjali neko najčistejšo resnico, ki mi jo boste povedali. Če je to neka taka resnica, kako pa to, da že prej nisem slišala zanjo. Sej sem ja v šolo hodila pa tudi kakšnega pametnega že srečala, no saj mogoče jo pa že vem. Aja zdaj vas pa vikam, to pa ne bi smela ane? Tako je mati govorila in gostiteljica Marjana jo je poslušala.

Mati, lahko me vikaš ali pa tikaš, kakor ti pač ustreza, bolj pomembno je, da se ob tem ti dobro počutiš. Jaz ne bom čustveno reagirala na vsebino, ki prihaja iz tebe. Ne obešam se na tvoje besede temveč gledam za njih, torej iščem tisto, kar mi hočeš povedati.

Prejela Marlene Swetlishoff, dne 9. oktobra 2009

Ljubljeni delavci za svetlobo

Jaz sem prišel ta dan, da bi vam govoril o velikih vibracijskih spremembah, ki se dogajajo v vašem svetu. Dogajajo se veliki premiki znotraj vaše zavesti, znotraj vaših fizičnih, mentalnih, čustvenih in spiritualnih teles. Vse, kar je še potrebno očistiti iz vaše notranjosti, sedaj prihaja ven, da prepoznate, ste pozorni do tega, da preobrazite in odpustite.

Celo tisti od vas, ki ste marljivo čistili vse, kar je prišlo na površje pred vas, pa ste mislili, da ste to očistili, sedaj ugotavljate, da prihaja ven pred vas še več iz globljih ravni vaših bitij. Potrebno je, da se nanj sedaj usmerite. Vedite, da ima vsak od vas veliko pomoč vseh angelskih kraljestev, vaših vodnikov in vaših učiteljev ter zares vaših lastnih Velikih prisotnosti JAZ SEM.

Nekega dne se je radovedna krava odpravila na pašo. Ko je hodila po poti je opazovala drevesa in ptičke na vejah pa zopet cesto po kateri je hodila.

Vprašala je drevesa in ptičke in cesto, ''kje je pa moja trava?''
In vsi, kogar je to vprašala, so ji odgovorili.
''Trava je na travniku.''
Prav je rekla radovedna krava, ''jaz jem travo, zato grem na travnik.''
Pa je šla na travnik in je še naprej razmišljala, ko je zagledala travo, veliko mlade trave je bilo tam.
Potem je vprašala travo. ''Trava ali mi dovoliš, da te pojem?''
Trava pa si že dolgo ne postavlja nobenih vprašanj, zato je presenečena nad vprašanjem radovedne krave. ''Kaj me to vprašuješ, saj sama veš, da me lahko poješ? Če me ne poješ potem ti ne boš ostala krava, ker ne boš imela ničesar za jesti. In jaz ne mlada trava!''

Kanalizirano sporočilo
Resnica je največja svetost, kaj je je premore vsa kreacija. Draga bitja svetlobe, čas je, da začnete iskati luč znotraj vas in se podate na potovanje, kamor vas bo pač ta luč vodila.

Vsak od vas ima svojo pot, ne pozabite tega, čisto vsak. Zato je zelo nepredvidljivo kam se bo podal kdo. Mogoče bo vaša duša dvojčica zaželela levo medtem ko boste vi želeli desno. Ne se ustrašiti tega, ne bodite ljubosumni. Čas se zelo pospešuje in vaše duše se začele stremeti za lastnim poslanstvom, da se izrazijo v vsej svoji luči.

Mati je imela vsega dovolj. Misli so ji švigale kot strele. Sin se je nedolgo nazaj ubil pri delu v gozdu. Hčer se ločuje in hodi po sodiščih, da bi dobila skrbništvo nad otroci. Druga, najmlajša, dvajset letna hčer pa pride za nekaj dni domov in spet odide. Vse kar zna reči je "a maš kej dnara" in " ne tež mi!".
Bolezen jo je načenjala vse bolj in bolj. Čutila jo je, kot starec čuti prihajati nevihto.

Leta in leta se že sprehaja mimo tega zidovja, med potjo domov ali od doma. Za temi zidovi naj bi bil nekakšen Tempelj. Vsaj ljudje mu pravijo tako. Večkrat je brala napis na vhodnih vratih:
"Na svetu je stiska, jaz sem svet premagal".

Za kuliso tega sveta obstaja drugi svet. Vsako dejanje, vsaka beseda in misel odmeva skozi notranje sfere. Ko odstreš kopreno iluzije, ne bo nič več tako, kot je bilo.

Svet je poln skrivnosti. O tem pričajo nenavadni pojavi in izkušnje ljudi, o tem govorijo duhovna izročila, miti in legende ... Za vidnim svetom je skrit nevidni svet. Čeprav živimo v 21. stoletju, obdobju moderne znanosti in tehnologije, na notranji strani časa ni. Tako kot so naši predniki (ali pa smo bili to mi sami v prejšnjih življenjih?) prišli v stik z mitološkim, duhovnim in božanskim svetom, lahko to naredimo tudi danes. Znotraj je vse še vedno tako, kot je bilo - vse je tukaj in sedaj.

Kanalizirano skozi Marlene Swetlishoff, dne 3. oktobra 2009

Ljubljeni delavci za svetlobo sveta,
Jaz prihajam danes, da vam prinesem v vašo pozornost potrebo, da vztrajate trdno v svoji svetlobi in da sidrate vašo svetlobo v osrednje jedro matere Zemlje. V naslednjih nekaj tednih bo prihajalo na dan veliko takega, kar bo še naprej šokiralo ves svet. Odkritja, ki bodo prihajala na dan, bodo zadevala dolgo izvajano represijo nad resnico veliko, veliko ljudi na Zemlji.

Vsak dan bo na dan prihajalo več in več tega, dokler ne bo več poti za oviranje, da bi te ljudje prinesli naprej njihove resnice. Ker, ko ena ali dve pogumni duši prodreta ven s svojima resnicama, to omogoči drugim, da zberejo svoj pogum, da stopijo naprej in prinesejo v svet njihove resnice ter tako dalje. To se bo intenzivno nadaljevalo in razodevalo v prihajajočih tednih in mesecih.

Piše Aurigo

Po dolgem času sem se vrnil v Istro. Pred leti sem odkril mesto v enem od istrskih kampov, na kateremu se v treh dneh na hitro regeneriram. Ko pridem na to mesto, me veselo pozdravi energija tega priobalnega mesta z bori, kakor pes svojega gospodarja, ko pride iz službe domov.

V baročni cerkvi svete Eufemije v Rovinju, ki so jo zgradili v letih 175 in 1736, sem odkril zanimivo sliko ali skrivnostno vprašanje. Poprej se je na tem mestu do 10. stoletja nahajala cerkvica svetega Jurija, ki je tudi hkrati s Eufemijo zaščitnik Rovinja. Slika se nahaja se na prvem stranskem oltarju takoj na desni strani pri vhodu v to cerkev iz 18. stoletja.

KAKO SE PRIDE NA NOVO ZEMLJO?
Stvar je sila enostavna, ali pa tude ne , vse odvisno od tega, s katerega zornega kota gledate in koliko se celi stvari prepuščate, ji zaupate. A če ne drugače, ko pridete tja, boste vedeli, ker vse bo postalo enostavno.
Ker vse JE ENOstavno. Človeški um je tisti, ki komplicira, in komplicira, in komplicira.

Najprej bom povedala, kako se definitivno ne pride na Novo Zemljo. Čez se ne pride, z uporbo katere od vse pogostejših new-age tehnik, ki se širijo, kot gobe po dežju. Vsaka naslednja je dražja, menda boljša od one druge, stare. Vsem pa je skupno eno...obljubljajo, obljubljajo, obljubljajo. In vam prodajajo sanje, iluzijo, vas, nas odmaknejo od trenutka tukaj in zdaj in od vas samih.

Kanalizirano skozi Marlene Swetlishoff, dne 30. septembra 2009

Ljubljeni delavci za svetlobo!

Danes sem prišel, da bi govoril z vami o naši veliki želji, da bi delali skupaj z vami na nalogah, ki so pred nami, da peljemo dalje vnebovzetje planeta Zemlja in vsega na njem. Nove energije postajajo vsak trenutek vsakega dne bolj intenzivne in zato je sedaj velika potreba, da delamo skupaj. Mi angeli obkrožamo Zemljo po navodilih Stvarnika in pričakujemo klice od naših človeških dvojnikov. Potrebujemo, da nas pokličete, tako da vam lahko pomagamo. Pokličite nas, ljubljeni!

Večkrat mi je že bilo žal ljudi, ki ob naši stanovanjski zgradbi ob dvigu denarja iz bankomata pozabijo utišati bučno glasbo v svojem avtomobilu. Najbrž sploh ne pomislijo, da so nekaj metrov više spalnice, kjer spi ali bi naj spal tudi kakšen dojenček rahlega spanca.
Morda imajo zaradi stalnega hrupa iz svojih zvočnikov že dokaj prizadet sluh in zato se jim ne zdi nič preglasno. Je pa nevarno zanje in vse v prometu.

Zelo pogosto si ljudje ob bankomatih ali prodajalnah časopisov v najzgodnejših jutranjih urah izmenjujejo novice ali razlagajo o svojem počutju. Domnevam, da imajo glasni na vseh takšnih lokacijah po mestih v mislih le sebe in kvečjemu še sogovornika. Nad pritličji s še zaprtimi lokali pa so vendar obljudena stanovanja, nanizana v več nadstropjih, kjer je lahko zaradi nekaj nepomembnih besed prezgodaj ob spanec zelo veliko ljudi, potrebnih počitka.