|  Biblija je nastala večinoma v puščavskem okolju. Razume jo lahko le človek, ki mu je takšno okolje blizu. Skozi stoletja prodiranja Biblije v nesemitski svet, se je pojavilo tudi marsikaj deformiranega in grotesknega v smislu njenega umevanja. K temu je precej pripomoglo srednjeevropsko in zahodnoevropsko okolje.
Lahko občudujemo visoke in zasnežene gore, lahko uživamo v bogatih in svežih gozdovih, ampak to ni to. Če samo nahitro pogledamo duhovno dediščino puščavnikov, ki so živeli v gozdovih in evropskih gorah, se ta ne more niti približno primerjati z dediščino, ki so jo za seboj pustili puščavniki iz afriško-puščavskega okolja. Iz tega lahko sklepam, da ima peščena in seveda vroča puščava, veliko večjo moč na človekov duh, dušo in telo kot pa ostale.
Razlika je predvsem v delovanju na človekov domišljijski svet. Kot vemo, je domišljijski svet eden od glavnih delov našega zavedanja. Je v veliko pomoč in v veliko oviro hkrati. V peščeni in vroči puščavi mora človek biti zelo pazljiv, da preživi. V gozdni ali evropsko - gorati puščavi je nevarnost za smrt iz nepazljivosti vsaj 50% manjša. Pri tem ima odločujočo vlogo moč prečiščene domišljije.
Preroške in apokaliptične knjige iz Svetega pisma so tiste, ki lahko bralcu najbolj razburkajo domišljijo. V Danijelovi knjigi in v Janezovem Razodetju so zapisane takšne stvari, za katere se zdi, da celo presegajo okvirje povprečne človekove domišljije.
Ob koncu Danijelove knjige, je preroku bilo rečeno, da naj zapečati knjigo do časa konca. Rečeno je tudi, da bodo mnogi proučevali to knjigo in da se bo spoznanje pomnožilo. Čas konca je nastopil z rojstvom Jezusa iz Nazareta. Jezus sam navaja del iz Danijelove knjige, ki govori o gnusobi opustošenja, da bi lahko svojim učencem podrobneje razložil dogajanje pred njegovim drugim prihodom.
Če malo pogledam po literaturi, lahko vidim, da se je kar precej ukvarjalo s proučevanjem Danijelove knjige. Toda, vsaj meni se pojavlja vprašanje: Ali se je spoznanje pomnožilo?
Iz Danijelove knjige mi zelo ostajajo besede, da se bodo mnogi čistili in belili in precejali, a hudobni bodo hudobno delali.
Za Janezovo Razodetje je ob koncu rečeno, da ga prerok naj ne zaklene, ker je čas blizu.
Tudi je rečeno, da se Razodetju ne sme nič dodajati ali odvzemati. Lahko se ga morda samo razlaga in pri tem je treba zelo paziti, da se ne dodaja ali odvzema česa.
Najbolj skrivnostno in nedoumljivo je, kaj je reklo sedem gromov, za kar je bilo rečeno, da se ne sme zapisati v knjigo Razodetja in da mora biti zapečateno. Ali so to bile osebne skrivnosti, povedane za apostola Janeza? Ali je bila to skrivnost v splošnem pomenu, katere razodetje bi pomenilo nevarnost ali škodo za človeka, če bi to vnaprej vedel? Ali je v govorici sedmih gromov skrita neokrnjena človekova svobodna volja, da morda kaj prepreči ali doseže? To vedo samo nebesa in pa apostol Janez, ki je ostal zvest božjemu ukazu.
Preroške in apokaliptične knjige Svetega pisma so lahko zelo dobra preizkušnja za naš domišljijski svet. Zelo enostavno lahko vidimo svoje odzive, če beremo te knjige nekje v samoti in tišini. Po tej izkušnji lahko gledamo različne tv oddaje na to temo, lahko gledamo slikarska dela na to temo iz različnih časovnih obdobij. Tudi je spet velika razlika, če beremo te knjige s spremnimi ilustracijami.
Ko bomo vse te postopke predelali, se bomo na koncu koncev zavedli, da so se nam zdele najbolj pristne predstave tiste, ki smo jih doživljali ob branju enostavnega teksta, brez ilustracij ali opomb z razlagami.
Verjamem, da se je spoznanje o apokaliptičnih dogajanjih že kar precej povečalo. Najpogosteje se dogaja, da tisto pristno spoznanje ostaja v ljudeh. To je predvsem zaradi nejevere do samih sebe in svojih spoznanj ali pa zaradi strahu ali sramu pred drugimi.
Vsekakor se mi zdi, da živimo dandanes v nekakšnih kar precej pristnih puščavskih razmerah, vsaj kar se tiče medčloveških odnosov. Demonskih preizkušenj in skušnjav je tudi na pretek. Smrt preži na nas bolj intenzivno kot si to predstavljamo.
Tisti, ki se čistijo in belijo in precejajo so preizkušeni zelo in čez mero.
Današnja družba je tako skonstruirana, da zares ne moreš "preživeti", če nimaš denarja. Če nimaš denarja, te smatrajo za neobstoječega. Niti statusa berača ne moreš imeti, kar je bilo včasih priznan družbeni položaj.
Puščavske razmere so torej "ugodne" in mislim, da bi se nam lahko zaradi tega povečale možnosti za pristno umevanje Biblije.
|
NE ZAMUDITE
Eksport puščavskega biznisa
Prispeval/a: MC dne nedelja, 15. november 2009 @ 22:08 CET
Ko omenja Jezus svoj drugi prihod in govori o gnusobi opustošenja v bistvu izraža frustracijo in bolečino judovskega ljudstva v času rimske okupacije. Jezus, če je bil, je bil samo tipičen mesijanski apokaliptični pridigar in natanko tako so ga tudi razumeli prvi kristjani, vključno s Pavlom. Svoj drugi prihod je Jezus napovedoval v času življenja prisotnih. Gre za tipične mesijanske napovedi, katerih izpolnitev v bistvu pomeni obračun z Rimom (Babilonska vlačuga) – in posledično osvoboditev Judeje. Prvi kristjani so namreč verjeli v Božje kraljestvo na Zemlji! Seveda se vse to ni zgodilo. Jezusa ni bilo od nikoder in krščanstvo je moralo svojo doktrino preoblikovati, leta spremeniti v tisočletja, zemeljsko kraljestvo teleportirati v neznano galaksijo, potem pa se na najbolj sprevržen način podretiti rimski oblasti, nevtralizirati negativni vpliv judovskega pedigreja (pojav antisemitizma), se prilagoditi rimski državi in nazadnje v pravem trenutku prevzeti oblast s pomočjo ideologije, ki je najbolje spodbujala suženjsko moralo. Genijalna adaptacija krščanske zvijačnosti.
V Danielovi knjigi in v Janezovem razodetju so res zapisane takšne stvari, za katere se zdi, da celo presegajo okvirje povprečne človekove domišljije. Nekaj tako pristno pravljičnega si lahko zamisli samo nekdo z zelo bujno domišljijo ali nekdo, ki je pod močnim vplivom halucinogenih substanc. V vsakem primeru pa gre za pravljico, ki ne pomnožuje spoznanja, ampak ljudi straši, bega, vznemirja in odmika od realnosti. Vsaj nekoč je bilo tako. Danes temu služi televizija in ostali mediji množičnega dezinformiranja.
Preroške in apokaliptične knjige Svetega pisma so res lahko zelo dobra preizkušnja za naš domišljijski svet. Še zdaleč pa ne edina. Danes imajo ljudje še mnogo druge, veliko bolj zmedene, domišljijske in vznemirjujoče literature v kategoriji pravljic in znanstvene fantastike. Svet še nikoli ni bil tako zapolnjen s produkti, ki dražijo našo domišljijo. Z uporabo digitalne tehnike, fotomontaže in posebnih učinkov je ekranizacija Janezovega razodetja postala mačji kašelj. Za vsak slučaj pa se ga človek še zmeraj lahko napije, se zadane s travo, heroinom, kokainom ali LSD-jem.
Današnja družba je res tako skonstruirana, da ne moreš preživeti, če nimaš denarja. No, v času semitskih svetopisemskih zgodbic, je veljalo, da nisi mogel preživeti brez kamele. Dobro je bilo tudi, če si imel sužnje in seveda ženske. Lahko tudi več. Tudi ženske so bile lastnine. Bodimo pošteni - lastnina je enako obvladovala semitski svet, kot obvladuje danes zahodni svet, res pa je, da je bilo v obtoku manj denarja in nihče ni sprejemal kreditnih kartic. So pa že takrat posojali denar in zaračunavali obresti. To je že star judovski običaj. Očitno puščavskega izvora. Kakorkoli že, dejstvo je, da je bil tudi takrat zelo pomemben denar. Arabci in Judje so znani po tem, da obvladajo trgovino in biznis – in svojo semitsko bančniško miselnost so Judje izvozili po vsem svetu. Celo Jezus v svojih prilikah o talentih uči, kako je potrebno pomnoževati vložena sredstva. Oplemenititi kapital! In tistim, ki imajo malo, je potrebno vzeti še tisto, kar imajo, ter dati tistim, ki imajo več. Čudovita apoteoza kapitalističnega gospodarstva – direktno iz Jezusovih besed. Ja, porečete – saj gre samo za prispodobo. Mogoče. A prispodoba izhaja iz primera v realnem življenju tedanjih ljudi, kar jasno kaže na to, da je bil »puščavskim« semitov kapitalizem in grabljenje denarja še kako blizu. Mogoče je to tisto, o čemer so meditirali v svojih šotorih!
Status berača je bil včasih priznan družbeni položaj?! Hierhod, menda res ne verjameš v tak nesmisel. Bi prej rekel, da gre za posebno izpeljavo semitskega cinizma. Smrdi po indijskem kastnem sistemu – še en dokaz, da je religija samo način, kako se vzdržuje nepravične družbene razmere. Blagor ubogim na duhu. In seveda revežem, kajti njih je nebeško kraljestvo. Božje kraljestvo - kot zavarovanje brez poroštva oziroma s poroštvom, ki ga ni mogoče dokazati. Teokratsko zavarovalništvo kot največji biznis vseh časov.
Poslednji bodo prvi. Čudoviti status berača! Kaj pa sužnji – so imeli tudi sužnji priznan družbeni položaj? Postavljam si vprašanje, kakšno korist so imeli »puščavski« berači na račun svojega »priznanega družbenega položaja« v primerjavi z današnjimi berači. So naberačili kaj več? So imeli pravico do socialnega in zdravstvenega zavarovanja? So živeli dlje? So bili deležni posebnega čaščenja? So izdajali svoj časopis? So prejemali zagotovljen družbeni dohodek?
Smrt preži na nas bolj intenzivno, kot si to predstavljamo. Ja, res je. Ljudje Božji, živite v strahu! Strah je dober za biznis in za teokratsko manipulacijo. Sproščen in srečen človek je v resnici, to vam dopovedujejo kleriki, nesproščen in zagrenjen človek. Notranje izpraznjen človek. Njegovo zadovoljstvo je navidezno. Prava sproščenost izhaja iz božjega strahu. In iz revščine. In iz materialne bede. In iz prave puščave. In najboljša vaja za telo in duha je meditacija v puščavskem šotoru. (Medtem ko drugi delajo.) Tudi Jezus je bolj ali samo lenaril, jedel in pil na tuj račun. Krasen zgled, kako je mogoče prodajati nebeško kraljestvo v zameno za zemekjske dobrine.
Puščavske razmere so torej res "ugodne". Na žalost pa v Evropi ni več puščave, videti pa je, da bi nekateri hoteli prav to. Večja ko je recesija, večja kot je beda in splošno nezadovoljstvo, lepše potem diši »nebeško kraljestvo« in apokalipsa se zdi bliže. Vsekakor dobra priložnost za milenijski biznis. Kolikokrat še. Zgodovina se ponavlja in apokaliptični biznis še s posebno visoko frekvenco. Se je še kdaj v zgodovini človeštva primerilo, da bi kazalo na bolje in da bi ljudje živeli dobro. Že odkar obstaja človeštvo, še posebej pa zadnjih 2000 let, gre človeštvu samo še na slabše. Zakaj? Da bi moglo lažnivim klerikom in vuduistom iti na boljše!
In kaj ti pomaga, če si vse pridobiš in če lepo živiš, če pa potem izgubiš svojo dušo. Stara zvijača. Toliko kot religija! Bolje življenje v puščavi, kot pa v raju. Biblijska pravljica se ne začne v puščavi, ampak v raju ob Evfratu in Tigrisu. Užitki raja, kjer je bilo veliko dreves, vode in sadja, so vedno fascinirali semitske kamelarje, ki si niso mogli privoščiti ničesar. In so sanjali o obljubljeni deželi. Zgodovina izvoljenega ljudstva je ena sama frustracija in impotentno sanjarjenje o raju. Čakanje na poplačilo in na maščevanje. Krščanstvo je v tem smislu judovski kontinuum. Zaradi iluzije so bili semitski pastirji pripravljeni stokrat in stokrat nasedat obljubam svojih teokratskih manipulantov - svečenikov, ki so govorili skozi usta »nevidnega« Jahveja. Nevidnost se je kasneje izkazala kot ena izmed najbolj domiselnih teoloških inovacij. S pomočjo tega se lahko izkoplješ iz vsake teološke zagate. Semitska (judovska) mitologija izhaja iz resentimenta in obupa in frustracije, predvsem pa iz NESKONČNE ZAVISTI. Zgodba se ponavlja danes znova in znova. Prazne obljube o drugem Kristusovem prihodu in privoščljivost do vsakega, ki mu gre dobro ali malo bolje.
Eksport puščavskega biznisa 2
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 15. november 2009 @ 23:14 CET
Zelo dober komentar. Lahko bi rekel, da ko sem "cool", tudi sam enako ali celo isto razmišljam kakor ti. No, pri meni je pa zelo močno navzoč tudi emocionalni del osebnosti, ki omogoča, da se uveljavlja moment, ki se mu reče "vera".
Mogoče si celo želim, da imaš prav, da je v stvarnosti res tako, kakor praviš.
Ker pa si umetniška duša, rad kdaj pa kdaj pretiravaš. Ne moreš reči, da je bil Jezus lenuh. Delal je čudeže, ki jih ni moglo izvesti niti deset silakov ali sto ranocelnikov.
Do svojega tridesetega leta starosti je tesaril in ni živel na tuj račun. Za svoja mesijanska dejanja ni zaračunaval.
Kar se tiče statusa berača, sem hotel povdariti samo to, da je človek imel nekoč alternativo, da če ni imel denarja, da je lahko opravil kakšno delo, pa je dobil krompir ali pa korenje. Toliko, da je lahko ostal živ. Dandanes hoče tudi kmet samo denar, ker pač ne ceni več dela, ki ga z lahkoto opravljajo stroji.
Hvala Bogu, da se po krščanski moralki lahko ukrade stvar, ki ti je nujna za preživetje. Ampak dvomim, da ljudje to vedo, ali prakticirajo. Mislim, da je večina "desperadosov" ogorčena in razočarana nad človeškim rodom in da nimajo kakšnega posebnega veselja vztrajati v "božjem" kraljestvu hudičev.
Apokaliptična psihoanaliza
Prispeval/a: hierhod dne sreda, 18. november 2009 @ 00:32 CET
Nekateri fanatiki se bojijo in trepetajo pred antikristom, po drugi strani pa si ga želijo videti in spoznati. Čeprav je pokvarjen do konca, ga občudujejo ker mu je uspelo zavesti ves svet. Antikrist je enkratni pokvarjenec. Unikum. Če zamudiš antikrista si zamudil vrhunec hudobije. Zamudil si vrhunec.
V Razodetju so nekateri deli, ki še posebej burijo domišljijo.
To je govor o zveri iz morja in o zveri z zemlje ter govor o dveh božjih pričah. Eni fanatiki se bolestno bojijo, da bi jih doletela usoda velike ali male zveri. Drugi fanatiki pa si domišljajo, da so ena od dveh božjih prič v raševini.
Veliko se je v razmišljanje o Danijelovi knjigi in o Janezovem Razodetju vpletlo tudi Nostradamusovo prerokovanje v centurijah. On omenja nekakšnega Mabusa. Eni razlagalci menijo, da je to antikrist, drugi pa pravijo, da je to samo en pomemben državnik.
Nostradamus je zelo popularen, toda nekateri analitiki trdijo, da je prav bizaren in popolnoma v nasprotju z Danijelom in Janezom. Čeprav naj bi bil Nostradamus nekakšen spreobrnjenec v krščanstvo, so jasno vidne metode magije, ki jih je uporabljal pri sprejemanju prerokb.
Članek se končuje s hipotezo, da tudi v današnjem času in trenutku obstajajo ljudje, ki verjamejo tako v Danijelovo knjigo, Janezovo Razodetje in Nostradamusove centurije.
Obstajajo masonske lože, ki vidijo v Baracu Obami Mabusa (zver iz morja), v Benediktu XVI. pa zver z zemlje.
Kaj mislita o tem ona dva, je pa skrivnost.
Neke protestantske sekte verjamejo, da je Obama skrivnostni Mabus in da ga bodo ubili na podelitvi Nobelove nagrade za mir. (Ker je pač v Bibliji rečeno: Ko bodo govorili mir in dobro, takrat jim pride nagla poguba.) Po Obamovi smrti bo tretja svetovna vojna in pa prihod resničnega antikrista.
Tretja vrsta fanatikov trdi, da je Ratzinger še zmeraj pod vplivom "hitlerjugenda" in da verjame, da je Obama velika zver, on sam pa mala zver z jagnječimi ušesi. Aktivno naj bi sodeloval pri predčasnem odhodu Janeza Pavla II. Na Wojtilo naj bi svoj čas pritiskal iz ozadja, da bi se lahko potem v času svojega papeževanja naredil za bolj liberalnega in "človeškega" kot je bil Poljak. Katoličani bodo bojda naredili revolucijo in bodo zahtevali izvolitev novega papeža, ki bo hkrati protipapež in pravi papež.
Morda je kaj od tega resnično. Morda kaj od tega povečuje spoznanje o dogajanju okrog drugega Jezusovega prihoda.