Biblija je nastala večinoma v puščavskem okolju. Razume jo lahko le človek, ki mu je takšno okolje blizu. Skozi stoletja prodiranja Biblije v nesemitski svet, se je pojavilo tudi marsikaj deformiranega in grotesknega v smislu njenega umevanja. K temu je precej pripomoglo srednjeevropsko in zahodnoevropsko okolje.
Lahko občudujemo visoke in zasnežene gore, lahko uživamo v bogatih in svežih gozdovih, ampak to ni to. Če samo nahitro pogledamo duhovno dediščino puščavnikov, ki so živeli v gozdovih in evropskih gorah, se ta ne more niti približno primerjati z dediščino, ki so jo za seboj pustili puščavniki iz afriško-puščavskega okolja. Iz tega lahko sklepam, da ima peščena in seveda vroča puščava, veliko večjo moč na človekov duh, dušo in telo kot pa ostale.
Razlika je predvsem v delovanju na človekov domišljijski svet. Kot vemo, je domišljijski svet eden od glavnih delov našega zavedanja. Je v veliko pomoč in v veliko oviro hkrati. V peščeni in vroči puščavi mora človek biti zelo pazljiv, da preživi. V gozdni ali evropsko - gorati puščavi je nevarnost za smrt iz nepazljivosti vsaj 50% manjša. Pri tem ima odločujočo vlogo moč prečiščene domišljije.
Preroške in apokaliptične knjige iz Svetega pisma so tiste, ki lahko bralcu najbolj razburkajo domišljijo. V Danijelovi knjigi in v Janezovem Razodetju so zapisane takšne stvari, za katere se zdi, da celo presegajo okvirje povprečne človekove domišljije.
Ob koncu Danijelove knjige, je preroku bilo rečeno, da naj zapečati knjigo do časa konca. Rečeno je tudi, da bodo mnogi proučevali to knjigo in da se bo spoznanje pomnožilo. Čas konca je nastopil z rojstvom Jezusa iz Nazareta. Jezus sam navaja del iz Danijelove knjige, ki govori o gnusobi opustošenja, da bi lahko svojim učencem podrobneje razložil dogajanje pred njegovim drugim prihodom.
Če malo pogledam po literaturi, lahko vidim, da se je kar precej ukvarjalo s proučevanjem Danijelove knjige. Toda, vsaj meni se pojavlja vprašanje: Ali se je spoznanje pomnožilo?
Iz Danijelove knjige mi zelo ostajajo besede, da se bodo mnogi čistili in belili in precejali, a hudobni bodo hudobno delali.
Za Janezovo Razodetje je ob koncu rečeno, da ga prerok naj ne zaklene, ker je čas blizu.
Tudi je rečeno, da se Razodetju ne sme nič dodajati ali odvzemati. Lahko se ga morda samo razlaga in pri tem je treba zelo paziti, da se ne dodaja ali odvzema česa.
Najbolj skrivnostno in nedoumljivo je, kaj je reklo sedem gromov, za kar je bilo rečeno, da se ne sme zapisati v knjigo Razodetja in da mora biti zapečateno. Ali so to bile osebne skrivnosti, povedane za apostola Janeza? Ali je bila to skrivnost v splošnem pomenu, katere razodetje bi pomenilo nevarnost ali škodo za človeka, če bi to vnaprej vedel? Ali je v govorici sedmih gromov skrita neokrnjena človekova svobodna volja, da morda kaj prepreči ali doseže? To vedo samo nebesa in pa apostol Janez, ki je ostal zvest božjemu ukazu.
Preroške in apokaliptične knjige Svetega pisma so lahko zelo dobra preizkušnja za naš domišljijski svet. Zelo enostavno lahko vidimo svoje odzive, če beremo te knjige nekje v samoti in tišini. Po tej izkušnji lahko gledamo različne tv oddaje na to temo, lahko gledamo slikarska dela na to temo iz različnih časovnih obdobij. Tudi je spet velika razlika, če beremo te knjige s spremnimi ilustracijami.
Ko bomo vse te postopke predelali, se bomo na koncu koncev zavedli, da so se nam zdele najbolj pristne predstave tiste, ki smo jih doživljali ob branju enostavnega teksta, brez ilustracij ali opomb z razlagami.
Verjamem, da se je spoznanje o apokaliptičnih dogajanjih že kar precej povečalo. Najpogosteje se dogaja, da tisto pristno spoznanje ostaja v ljudeh. To je predvsem zaradi nejevere do samih sebe in svojih spoznanj ali pa zaradi strahu ali sramu pred drugimi.
Vsekakor se mi zdi, da živimo dandanes v nekakšnih kar precej pristnih puščavskih razmerah, vsaj kar se tiče medčloveških odnosov. Demonskih preizkušenj in skušnjav je tudi na pretek. Smrt preži na nas bolj intenzivno kot si to predstavljamo.
Tisti, ki se čistijo in belijo in precejajo so preizkušeni zelo in čez mero.
Današnja družba je tako skonstruirana, da zares ne moreš "preživeti", če nimaš denarja. Če nimaš denarja, te smatrajo za neobstoječega. Niti statusa berača ne moreš imeti, kar je bilo včasih priznan družbeni položaj.
Puščavske razmere so torej "ugodne" in mislim, da bi se nam lahko zaradi tega povečale možnosti za pristno umevanje Biblije.
Biblija je nastala večinoma v puščavskem okolju. Razume jo lahko le človek, ki mu je takšno okolje blizu. Skozi stoletja prodiranja Biblije v nesemitski svet, se je pojavilo tudi marsikaj deformiranega in grotesknega v smislu njenega umevanja. K temu je precej pripomoglo srednjeevropsko in zahodnoevropsko okolje.
