Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20091026130203631

Luč božja torek, 27. oktober 2009 @ 05:02 CET Uporabnik: Tomaž Flegar Vsaka pot pelje v svojo stran. Neodvisno od resnice drugega ima vsak svojo resnico in svoje življenje. Življenje vsakega posameznika je individualno in v popolnosti namenjeno samo njemu. Resnica je življenje in življenje je resnica. Obešanje bremen življenja na ramena nekoga drugega je izmikanje odgovornosti za svoje lastno življenje; odgovornosti, da sledimo samo sebi na čisto svoj edinstven način. Dotikanje resnic je v mnogo čem breme in v mnogo čem svoboda. Vsak sam izbere kaj mu predstavlja izmikanje svojemu lastnemu jazu, svoji lastni resnici. Lahko, da je breme, lahko, da je svoboda. Nastavljanje svojega lica biču resnice, ko to ni potrebno – takrat je breme, prav tako to drži, ko je breme manjše kot je potrebno. V nasprotnem pa je sledenje resnici popolna svoboda in uresničitev tistega, kar človek predstavlja tukaj na zemlji. Vsak od nas je bojevnik, vsak od nas je svoboda, vsak od nas je resnica. Vse kar izgovorimo, naredimo ali mislimo vpliva na vse druge, na čisto vse. In ko se spremeni naša resnica se spremeni resnica čisto vseh. Življenje ni enosmerna cesta, od rojstva do smrti; od smrti do rojstva. V iskanju ravnovesja v svoji resnici se mnogokrat ognemo česa, kar nam ne bi bilo potrebno, včasih namerno, včasih nenamerno. Življenje nas vodi, vodi pa nas tudi naš individualni izraz, naš um. In vse kar um počne, vse kar um stori, to mnogokrat ni v sozvočju z našo lastno resnico, ki bi ji naj sledili. Vsak od nas je na drugačni stopnji razvoja, drugače gleda skozi svoje oči na svet; vsak je na drugačni stopnji razvoja zavesti. In zato je zelo pomembno, da smo zelo, zelo sočutni in pazljivi pri svoji komunikaciji s svetom in s tem kar nam svet predstavlja. Resnica je, da moramo biti zelo, zelo pazljivi na kakšen način in s kom se zapletamo, da se ne odmaknemo od svoje lastne resnice. Zelo je pomembno, da smo hkrati bojevnik, da smo hkrati resnica in da smo hkrati svoboda; nepopustljivo moramo hoditi po svoji poti in govoriti besede, ki so nam položene v usta, kajti te besede so besede boga in prihajajo iz najvišjega prostora zavesti. In zato ni potrebno, da nas je sram. Vedno smo bitja luči in ljubezni skozi katere se pretaka neskončno božje luči in če pustimo, da ta luč neovirano teče skozi smo zdravitelji sveta, smo luč božja, ki govori skozi naša usta. Resnica je, da smo luč božja, ki sveti na svet, ki sveti na vse kar je in ne smemo si dopustiti, da nas prepričajo v nasprotno. Smo luč božja; smo zdravitelji sveta in naša podoba je podoba boga, stvarnika vsega kar je. Ko hodimo po svojih poteh smo luč božja, ko hodimo po poteh drugih smo luč božja – smo luč in ljubezen, smo božje kraljestvo in ne smemo se predajati razvadi, ki nam govori, da to nismo, kajti smo. Smo luč božja, smo poslanci luči in kdorkoli temu oporeka se moti in zanika sebe, kajti globoko v sebi to ve; ve, da smo poslanci luči – čisto vsi od nas. Tomaž Flegar Komentarji (8) www.pozitivke.net