Piše: Miran Zupančič.

, To je molitev osvoboditve od živih ljudi, ki nas nenehno vežejo in nam s tem uničujejo življenje. Najpogosteje se nam to dogaja v naših najtesnejših odnosih ( mož-žena, mati-oče, brat-sestra, otroci-starši, guru-učenec…).
Oglejmo si tipičen primer take nezdrave, nesvobodne veze, ki ima v večini primerov dolgoročno za posledico katastrofalne učinke.

Npr.: Vaš partner ali partnerica je na vas premočno navezana in vi bi želeli iti na nek za vas pomemben seminar. Ko svojemu partnerju to poveste, je v trenutku »ogenj v hiši« Na vse načine vam bo tak partner poskušal preprečiti, da greste – nekateri celo zbolijo, da potem ne morete oditi. V naših osebnih odnosih smo zelo malo svobodni, a se tega ne zavedamo vse do trenutka, ko želimo oditi za dan dva. Takrat udari na površje naša ali partnerjeva pretirana nesvobodna vezanost. Tako skozi partnerja ali nas delujejo hudi duhovi, ki nam ali partnerju ne dajo svobode, ki nam jo je Bog dal. Začne se bitka. Ljubosumje še kako spada v to igro.

Ali pa se vam dogaja, da vas prične vaš bivši partner nadlegovati in vam vse bolj in bolj povzroča težave, ko ste si ravnokar uredili novo življenje. Prav tako se dogaja na relaciji z našimi starši, ki nas znajo še kako močno vezati in nam ne dajo svobode. Celo zbolijo, da nas vežejo na sebe in nam znajo povzročiti občutek slabe vesti. Kaj storiti, da se rešimo tega zla?

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 2: ŠTIRI – janja UTELEŠENJA NoE sept 04
(zavajanje/odvračanje, prevajanje, potrjevanje in dojemanje)

V razredu smo, kjer si sočasno učenec in učitelj, ko v šaudu razpravljamo o različnih ravneh vaših izkušenj in učenj. K vam pridemo, da vas ljubimo, sedimo zraven in vam pomagamo prenesti vaše besede nazaj. Vi jih ustvarjate. Kar se bo danes pojavilo, še ni bilo napisano ne izkušeno, ni nekaj, kar vas mi učimo, ampak se učite vi in učite nas in druge. Prinašamo vas blagoslove spominjanja, kdo v resnici ste. Želite identiteto z vozniškega dovoljenja, pa niste samo človek, ampak dosti dosti več.
Tudi vas, ki boste to brali – vse pozdravljamo kot vodje nebeških družin.
Kot učitelji v drugih dimenzijah ste prišli na Zemljo, da se naučite nekaj novega v dobro Vsega Kar Je. Ko opazujete iz dojemanja iluzije, pozabljate, kdo ste, ker je lažje biti samo človek...

Cauldre je bil obtožen (gotovo tudi že ti), da je pasiven, da ne naredi dovolj za svet, da bi se moral boriti, zavzemati stališča, imeti srast za delo, zagovarjati kakšno stran. Očitali so mu, tako kot lahko že tebi, kako zelo neaktiven je. Drugo vrsto dela opravljate, ne tisto na bojnih poljih, ker veste, da takoj ko se začnete borite, krepite dualnost. Problem ste enako kot rešitev, posebej pred volitvami.
Pred štirimi leti smo rekli – ne glasujte, stojte za nizkim zidom, opazujte. Takrat ste zunaj dualnosti in res razumete, kako stvari delujejo. Opazovalec nima odgovornosti (zaradi katere imate težave v telesih). Največ, kar lahko za svet narediš ti ali vsak voditelj, je – ljubi svet in ga razumi, da je natanko tak, kot izbira biti. Stopi nazaj in poglej, kako resničen je. Potem boš vedel, kaj narest, da ti ni treba nič narest, ne vzet meča v roko.

Opominjajoči glasovi skozi tisočletja

Opominjajočih glasov ni nikoli manjkalo. Zato v nadaljevanju sledi pregled izjav pomembnih mož in žena svojega časa. Začnimo z velikim prerokom Stare zaveze Izaijo, po katerem je Bog npr. rekel: „Kadar iztegujete svoje roke, si zakrivam oči pred vami. Tudi če množite svoje molitve, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se! Odstranite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte delati hudo. Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zatiranemu ...“

In: „Kdor zakolje bika, je, kot da bi ubil človeka; kdor žrtvuje ovco, je, kot da je psu zlomil vrat ... To izbirajo na svojih poteh in njihova duša se veseli njihovih grozot.“

Prerok Ozej je izrekel naslednje besede: „Njihovo žrtveno klanje in žrtje mesa se mi gnusi, in Gospodu to ni všeč, zato si bo zapomnil njihova hudodelstva in prišla bodo nazaj nadnje.“** Kar je tukaj označeno kot „prišla bodo nazaj nadnje“, ni nič drugega kot zakon setve in žetve, vzroka in učinka.

Grški filozof in matematik Pitagora, ki je živel v 6. stoletju pred Kristusom, je prav tako poznal kavzalni zakon. Svaril je: „Vse, kar človek stori živalim, se vrne nadenj.

Kdor govedu z nožem prereže vrat in ostane gluh ob rjovenju iz strahu, kdor je sposoben hladnokrvno zaklati vpijočega kozlička in pojesti ptiča, ki ga je sam hranil - koliko je tak človek še oddaljen od zločina?“

Piše: Miran Zupančič

Te Jezusove besede na večer, predno so ga prijeli, se nanašajo na zmožnost ali nezmožnost človeka, da usmeri svoje misli edino in izključno na Boga in s tem prebudi zopet v življenje božansko središčno točko.

Misli premikajo atome. Čim bolj so usmerjene, tem bolj se usmerja energija, ki preko odgovarjajočega magnetnega polja spravi atome v gibanje, v usmerjen tok. Ta duhovni zakon, ki deluje na materijo in jo vodi, je bil znan vsem posvečencem vseh časov. Z njimi so služili božanskemu stvaritvenemu načrtu. Vendar pa so ta zakon vedno znova zlorabljali t.i. magi, ki so sledili svojim ciljem, odmaknjenim od božanskega načrta. Z zlorabo energij volje je človeštvo vedno znova zašlo v odvisnost od interesov moči okultnih bitnosti. Če je dosežena najnižja točka take odvisnosti, zaidejo povzročitelji in njihove žrtve vedno v krizo, ki jo spremljajo katastrofe in nastop konca sveta.

Kot posledica nastopi kot izravnalni svetovni zakon komične poprave v smislu ločitve napačno usmerjenih, Bogu sovražnih energetskih tokov od tistih, ki so v harmoniji z univerzalnim duhom. Vsi energijski tokovi, skladni z napačno usmerjenim, samovoljnim mišljenjem, se vedno bolj bojujejo proti samim sebe, same sebe blokirajo, se izničijo, pa naj bo to zaradi prenapetosti v izbruhu ali pa zaradi podnapetosti v otrditvi. Take komične poprave si sledijo v določenih ciklusih. Njihove frekvence in časovni intervali so odvisni od dogodkov, ki jih morajo popraviti. Ugotovimo lahko, da je človeštvo danes v posebno dramatični popravi ( vse zadnje katastrofe!) v smislu razdružitve, otrdelosti in popolnega preoblikovanja. Skrajno pomehkuženje in otrdelost, a tudi močna želja po novi orientaciji, so spomeniki vsesplošne najnižje točke in prelomnice.

Napočil je čas, ko mora človeštvo spoznati, kaj se pravzaprav dogaja, ko nekdo izgovori JAZ SEM, če se želi obvarovati pred nadaljnimi neskladji in biti sposoben inteligentno in trajno rešiti vse probleme.

Ko nekdo izgovori Bog, se obrača na Vseprisotnost v Njenem stanju mirovanja, ko pa uporabi Besedo JAZ SEM, prebudi neskončno Univerzalno Energijo v dinamično dejavnost za izvršitev tega, kar potrdi s to Besedo JAZ SEM, ki je velika ustvarjalna Beseda Boga.

Zdaj je čas, da človeštvo spozna veliko ustvarjalno Besedo JAZ SEM in jo pravilno uporabi. Prevladujoča navada današnjega človeka je, da uporablja besedi JAZ SEM v povezavi z negativnimi lastnostmi.

Nenehna uporaba besed JAZ SEM za potrjevanje negativnih razmer je napolnila atmosfero in zaradi tega človeštvo živi v neslogi in omejitvah. Občutki, misli in besede, ki jih uporablja povprečen človek danes, so: "(jaz) sem bolan", "(jaz) sem utrujen", "(jaz) sem lačen", "(jaz) sem brez poguma", "(jaz) sem uničen", "(jaz) sem nemočen" itn. Kakršnakoli lastnost ali Odredba sledi Besedi JAZ SEM, to najprej ustvari tej lastnosti ali Odredbi ustrezno nihanje v možganih in telesu posameznika, ki tako odpošlje to Odredbo v eter s pomočjo lastne Življenjske Sile.

GRAL

Le kaj bi mogel biti skrivnostni kelih drugega, kot posodica, v kateri je človek shranjeval in prenašal zdravilo za bolezen od kuhane hrane.
V vseh obdobjih, vseh religijah in vseh koncih sveta se pojavlja ta skrivnostni simbol, ki mu pisatelji in pesniki dajejo razne vsebine, pa se nikoli nikomur nobena ne zdi prava.
Tudi apostoli na zadnji večerji niso verjeli odkritju preproste skrivnosti, ali pa se je pozneje po nemarnosti, ali namerno, izgubila in gral je postal zopet to, kar je bil od davnine, nedoumljiv simbol.

PRVO BLAGO

Ni pa bila sol dolgo le prvo zdravilo za kuhano hrano.
Tisti človek, ki jo je znal pridobiti, je lahko eno uro svojega dela zamenjal za tisoč ur dela poljedelca ali živinorejca.
Tako se je začela blagovna trgovina in bogatenje tistih, ki so znali pridobivati sol.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 1: UTELEŠENJE NOVE ENERGIJE avg 04

Z nami je energija družine, ljubezni in zlite in utelešene energije Aaa in Ooo.
Najlepše je, preden zaspite, ko prečkate, pridete čez k nam in opuščate močen fokus na človeškost.
Ko si dovolite zdrsniti, dovolite da si telo in um spočijeta v sanjah, takrat pridete na našo stran. Vemo, kako to ljubite, ko vas zmanjka; takrat mi globoko vdihnemo in se uglasimo z vami. Vaša srca se odpirajo, tako se spreminjate v teh letih... Tako daleč ste prišli in zadnji mesec so bile energije drugačne, najčistejša oblika šauda, ko smo stopili nazaj in vam dovolili govoriti na najbolj brezpogojen način. Na stran smo dali naš humor in naš vpliv, da ste sami šli brez strahu čez globel in izpostavili resnico energijo teme; v veselju in ljubezni smo ploskali... Tak izziv je bil za Lindo in Geoffa, a čas je bil, da se odprete svetu, da to energijo daste v zavest ljudi.
V šaudu »tema je božanskost« je šlo za odpiranje src in zavesti ljudi. V njih je zdaj novo razumevanje teme, Boga znotraj, novo razumevanje tega, kam lahko greste – brez borbe. Odprli ste vrata v razumevanje, kam z integracijo energije svetlobe Aaa! in teme Ooo! lahko greste v zavesti, v razvoju...

Preplavljeni smo, ko pridemo v vaš prostor; skozi toliko sprememb v svojem razumevanju ste šli zadnje tedne. Nekateri ste se zelo zaposlili z zunanjimi zadevami, z delom, ljudmi..., da vam je začasno raztreslo um. Tako je dosti energij našlo prostor v vaše bitje, ne da bi um analiziral in filtriral. Veseli smo, da ne analizirate preveč. Samo občutek, vedenje in modrost..., povezanih z energijo teme. Če boš analizirala, te bo zmedlo in težko boš našla ven. Ne vpletaj možganov; malo težko in strašljivo je spustiti možgane. A sposobnost občutkov razumevanja presega vsak um. Sposobnost božanskosti, ki ureja in predalčka stvari presega um, ki res že želi spustiti stara bremena in obveznosti sodnika in porote. Želi aktivno sodelovati, ne pa določati vrednot ali ocenjevati. Možgani so bistveni, ampak naj pridejo občutki naprej. Celo razumevanje teme pride ven kot občutki - mnogi ste ob poslušanju prejšnjega šauda čutili preplavljajočo ljubezen, vedeli ste sočutje in šele potem se je vpletel um.

Biti rojen pomeni biti izbran. Tukaj ni nihče po naključju. Vsakdo od nas je semkaj poslan zaradi svoje posebne usode. Pogosto se globji pomen nekega dejstva prikaže, ko si ga ogledamo z duhovne plati. Pomislimo na trenutek spočetja. Takrat obstaja neskončno število različnih možnosti. Toda v večini primerov se rodi le en otrok. Videti je, da že takrat seluje neke vrste selekcija. Ta selekcija namiguje na božjo previdnost, ki nas je sanjala, ustvarila in nenehno bdi nad nami. Pri poglavitnih vprašanjih, ki so oblikovala našo usodo, nismo imeli besede: kdaj se bomo rodili, kje se bomo rodili, komu se bomo rodili. Kako drugačno bi bilo naše življenje, če bi se rodili v sosednji hiši? Nihče nam ni ponudil, naj si sami izberemo svojo identiteto. Z drugimi besedami povedano: za nas je bila pripravljena posebna usoda. Toda dana nam je bila tudi svoboda in ustvarjalnost, da se presežemo do možnosti, da si ustvarimo nove odnose in da si ustvarimo novo identiteto, ki vključuje tudi staro, vendar ni omejena nanjo. To je skrivni utrip rasti, ki potihoma deluje pod zunanjim obličjem našega življenja. Usoda določa zunanji okvir našega doživljenja in življenja, svoboda pa poišče in zapolni njegovo notranjo obliko.

Piše: Bernarda Pavko Prava

O kitih ne želim pisat z ekološkega vidika in še manj kot o predmetu možne avanture, sem rekla dvema novinarjema. Povedala bi rada resnico pomembnega doživetja, ki potrjuje, da nam vsem zemljanom dobro gre.
Pa nam gre res? je odgovoril eden.
Ah, spet eden, ki gleda drugam kot jaz, sem pomislila...

Na koralni greben Silver Bank se kiti vsako zimo prihajajo ženit in razmnoževat, dovoljenje za plavanje z njimi pa dobijo po trije veliki katamarani tri tedne na leto. Kiti grbavci so do 15 metrov dolgi in do 40 ton težki morski pevci in akrobati sivočrnih hrbtov in svetlih trebuhov, s plisiranimi gubami od brade do trebuha in tudi 4 metre dolgimi prsnimi plavutmi. Če ravno ne skačejo ali puhajo vodo nekaj metrov visoko, jih zagledaš, ko pridejo po zrak – najmanj trimetrski mladiči na vsaki 2-3 minuti, mame na kakih 25 minut. Če mati z mladičem plava na površini, je primerno počakat, da se spusti na dno, tiho zdrsniti s čolna in se v skupini (da misli, da si večja riba J, so mi rekli ?) približati njeni glavi, da te vidi. Dejstvo, da se kit dostojanstveno umakne, če mu prideš za rep, te sili, da glavo najprej poiščeš, kar je na trenutke lahko zabavno – odvisno od vidljivosti v morju. Velike bele prsne plavuti slej ko prej zagledaš, glava pa ni vedno tam, kjer je tvoj čoln, poln prijateljev, ki bi se ti radi pridružili v vodi. No, slej ko prej je pod tabo kit v vsej svoji veličini manifestiranega duha...

„Živali imajo nalezljive bolezni - kdo jih je okužil?“

Človek je na žalost postal sovražnik živali. Preganja jih in lovi, zapira jih v živalske gete in nanje prenaša bolezenske klice, zaradi česar zbolijo. Februarja 1997 je marsikdo pomislil, da je slabo slišal, ko je Bog, Stvaritelj, v Svojem razodetju govoril kot tožilec v imenu živalskega sveta: „Mnogi od vas pravijo, da imajo živali nalezljive bolezni. Kdo jih je okužil - Bog ali človek? Te informacije prejemate in doživljate nalezljive bolezni na svojem fizičnem telesu. Kdo je kriv? Bog? Ali vi sami? (Der Allgeist, GOTT, spricht unmittelbar durch Seine Prophetin in unsere Zeit hinein. Er spricht nicht das Bibelwort, str. 88)

Danes, po BSE katastrofi, SARS-u in po zadnji kokošji kugi vsakdo ve, kaj je bilo mišljeno. Komentatorjem v medijih se zdi nujno, da dogodkov ne ublažijo s podcenjevanjem. Nasprotno. Opomin je prejasen, da bi ga lahko zanemarili.

Če pomislimo, kaj že tisočletja, stoletja, še posebej pa v zadnjih desetletjih zahtevamo od živali, potem ni presenetljivo, da se nam, ljudem, vrača, kar smo živalim prizadejali in jim prizadevamo še danes.

V živalskih getih je na stotine, na tisoče živali, ki so samo še serijski proizvodi. Za nepretrgano oplojevanje uporabljajo feromone, da bi nato proizvedeno „blago“ dali potrošniku, ki se naravnost pita z mesom podjarmljenih in brezpravnih. Izločke iz teh živalskih getov vozijo na njive, skupaj s kemičnimi snovmi, ki jih vsebujejo, in drugimi strupi kot so pesticidi, fungicidi in vse druge kemikalije, ki povzročajo bolezni. Tako jih sprejme ne samo človek, ampak tudi živali gozdov in polj. Kaj živalim preostane drugega, kot da požirajo ta strup? Živijo pač od tega, kar ponujajo gozdovi in polja. Zaradi tega vedno bolj obolevajo. Povzročitelje bolezni, viruse in bakterije, prenašajo na človeka, in to upravičeno, ker je človek tvorec vsega, kar morajo živali prenašati in doživljati. Zverina človek propada zaradi svojega lastnega zverinskega obnašanja. V časopisu Kraljestvo miru, slovenska izdaja, št. 3/2003, beremo naslednje:

Piše: Sandra Kontrec

VELIKI POK? KAJ JE BILO PRED NAMI? DEJSTVO JE, DA SO ŽE PRED NAMI OBSTAJALE ŠTEVILNE VISOKE CIVILIZACIJE, A SE JE NJIHOVA ZAVEST ZARADI NERAVNOVESJA IZGUBILA. IN ČLOVEK JE MORAL ZAČETI ZNOVA. ČE SE JE VSE Z VELIKIM POKOM ZAČELO, SE LAHKO Z NJIM TUDI KONČA.

Glede na mnoga zgodovinska dejanja in izjemne dogodke in dosežke v tisočletjih zgodovine, bi v 21. stoletju pričakovali, da se bo človeštvo zavoljo svojega obstanka streznilo, postalo zrelejše, odgovornejše. A kot kaže, je zgodovina vendarle slaba učiteljica. Napake iz preteklosti se ponavljajo.
Današnja civilizacija se je znašla na točki, ko drvi prihodnost njenega obstanka v slepo ulico. Še lahko spremenimo smer? Lahko, če je ne bomo, nam grozi propad, s katerim bo izginilo vse, kar je živo.

Življenje v sodobnem svetu postaja vse bolj tekmovalno, zavistno, egocentrično; želja po moči, ki se kopiči v rokah neozaveščenih ljudi, je večja kot kadarkoli poprej. Pa ne za boljše bivanje vseh na tem planetu, ne za več resnice ali več ljubezni, ampak zato, da bi bili močnejši še močnejši, da bi vladali drugim. Živimo v času, ko se vse bolj razvijata mogočna znanost in tehnologija, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da se znanstveni napredek razvija hitreje kot naša zavest. Celo najboljši tehnološki napredek ne naredi človeka bolj blaženega, bolj miroljubnega, ljubečega, sočutnega. Nasprotno, tehnologija daje človeku le še večjo uničevalno moč.
To, kar se danes imenuje človeštvo, je polje klanja, namesto radosti je trpljenje. Pohlep maloštevilnih postavlja prihodnost človeštva in našega planeta v vse večjo nevarnost, pred katero si enostavno več ne moremo zatiskati oči.
Kamorkoli se ozremo, opažamo vse večjo socialno in ekonomsko razdeljenost, vse več je lakote, kriminala, drog, nasilja, socialnih nemirov, političnih in gospodarskih prevar, vojn, rasnih konfliktov, bolezni, ogrožanja našega planeta...

Prava vizualizacija je Božja sposobnost in moč videnja (predstavljanja stvari), ki deluje v umu človeka. Ko si v svojem umu zavestno predstavljate stvar, katere izpolnitev želite, uporabljate eno najmočnejših sredstev za prenos te v vidni, otipljivi izraz. Nič v Univerzumu se ne ustvari, ne da bi si to nekdo prej zavestno predstavljal v svojih mislih. Kajti vsaka misel vsebuje sliko ideje, ki jo predstavlja. Celo abstraktne misli imajo nekakšno sliko ali vsaj nekakšno miselno zasnovo te slike.

Z naslednjo vajo lahko razvijete zavesten nadzor in vodenje svojih vizualizacijskih dejavnosti ter jih uporabite za ustvarjanje željenih stvari.

Prvi korak:
Odločite se za jasen načrt ali željo, ki jo želite izpolniti. Naj je konstruktivna, poštena in vredna vašega časa in truda. Dobro raziščite svoje motive, zakaj želite, da se to uresniči. Bodite sigurni, da se ne želite okoristiti na račun nekoga drugega. Pravi učenec Luči se disciplinira in zavestno obvlada svoj človeški jaz. Sam si izbira, kaj bo oziroma česa ne bo v njegovem svetu.

Včasih nas duhovni načrti ponesejo daleč stran od naše notranje pripadnosti. Postanemo odvisni od načinov in načrtov psihologije in religije. Tako obupno si žlimo naučiti se živeti, da naše življenje teče dalje in mi pozabljamo na to, da živimo. Ena od čudovitih stvari v keltskem umu je bil njegov čut za spontanost. Spontanost je eden od največjih duhovnih darov. Biti spontan pomeni pobegniti iz kletke ega, tako da zaupamo temu, kar je onstran našega jaza. Eden največjih sovražnikov duhovnega pripadanja je ego. Ego ne odseva resnične oblike človekove individualnosti. Ego je lažni jaz, porojen iz strahu in obrambe.

Ego je varovalna lupina, ki si jo zgradimo okoli čustev. Ustvarjena je iz bojazljivosti, iz nesposobnosti zaupati drugemu in spoštovati lastno drugačnost. Eden največjih sporov v življenju je spor med egom in dušo. Ego je ogrožen, tekmovalen in pod stresom, duša pa ima raje presenečenja, spontanost, novo in sveže. Resnična prisotnost duše je obarvana s humorjem in ironijo in ni obsedena z resnobnostjo. Izogiba se temu, kar je dolgočasno, obrabljeno ali se ponavlja. Podoba izvira, ki prebija to skorjo zemlje, razsvetljujoča prispodoba za svežino, ki se lahko nenadoma pojavi v srcu, ki ostaja odprto za nova doživetja.

Ali obstaja nekdo v besedi jaz,
ki se zjutraj smeje, občuduje dan?

Ali je le to vedno drugačen obraz,
ki zvečer otožen išče toplo dlan?

Ko si ogleduješ videz svojega jaza,
naenkrat v senci odkriješ dva obraza.

Prvi je ljubezen pobeljena v krvi,
a drugi, zatemnjen želi si biti prvi.

V tej večni igri ti duša je ujeta,
a sprememba želi zavedanje ti dati,
da tvoja dva jaza, peklenska in sveta,
nočeta drug drugega v sebi prepoznati.

S. Marin
(iz romana "Omniaglif")

„Krščanske“ cerkve so prinesle človeku, naravi in živalim samo trpljenje, stisko in smrt

Marsikateri bralec se bo vprašal: ali so cerkve res nekak pomočnik zla, usodna moč, ki je kriva za vse, tudi za trpljenje živali?

Cerkve, ki se imajo za krščansko instanco, so od svojega obstoja naprej prinašale ljudem, naravi in živalim samo trpljenje, stisko in smrt. Pomislimo samo na križarske vojne, na srednji vek, na tako imenovano sežiganje čarovnic, spomnimo se suženjstva in zadnjega pokola pravoslavnih Srbov, ki so ga zagrešili katoliški Hrvati med leti 1941 in 1943 v Jugoslaviji.

Cerkvene institucije zagovarjajo tudi tako imenovane obrambne vojne in morjenje živali ter vojno proti njim. Izdale so Jezusov nauk, ker delajo nasprotno od tega, kar je učil Jezus. Jasen Nazarečanov nauk so pomešali s poganskim kultom. V teletekstu nemške televizije, na programu ARD-a 8.4.2003, smo v rubriki Iz vsega sveta brali naslednje:
„Voodoo na Haitiju priznan kot religija. Slabih 200 let po neodvisnosti Haitija je bil voodoo uradno priznan kot religija. Ustrezno odredbo je izdal predsednik Jean Bertrand Aristide. Z zakonom naj bi se voodoo pravno izenačil s krščanskimi veroizpovedmi. Od osmih milijonov Haitijcev jih tri četrtine velja za privržence voodoo-kulta. Gre za politeistično religijo, ki so jo v 18. stoletju prinesli s seboj predniki današnjih prebivalcev, ki so jih na silo pripeljali iz Afrike kot sužnje, in jo pomešali s krščanskimi elementi.“

Jezusov nauk resnično nima nič opraviti s „krščanskimi elementi“ v voodoo religiji! To so elementi cerkvenih institucij, ki so svoje pogansko kultno čaranje zmešale in spojile z naukom Jezusa, Kristusa. Leksikon Brockhaus o tem informira: „V voodoo religiji so elementi religij, ki so jih v 16. stoletju prinesli črni sužnji iz zahodne Afrike, spojeni z elementi katolicizma ... Častijo ... božanska bitja iz afriškega predstavnega sveta, na katera so deloma prenesli poteze katoliških svetnikov.“

Piše: Miran Zupančič

Bog je en, ki je stvarnik vesolja in vzdrževalec vesolja, ki je torej Bog nebes in Bog zemlje.

Obstojata dve stvari katere kreirata življenje duhovnega sveta (nebes) v nas ljudeh: dobrota ljubezni in resnica vere. To življenje imamo ljudje od Boga in prav nič ni od nas ljudi. Vse kar imamo je tako božanski Dar. Zato je naša prva stvar, da cerkve priznavajo Boga, tako kot mi posamezniki. Zaupati Mu, verjeti v Njega in ljubiti Ga.

Tisti, ki so rojeni v cerkvi morajo priznavati Boga ( Jezusa Kristusa), Njegovo božansko poreklo in Njegovo človečnost, ter verovati v Njega ter ljubiti Ga, kajti pra vse rešitve ter odrešitve prihajajo od Gospoda Boga(Jezusa Kristusa). To nas uči Gospod v Janezu:
"Kdor veruje v Sina ima večno življenje;
kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje,
ampak ostane pri njem božja jeza."(Janezov Evangelij 3, 36).

Janez:
" Volja tistega, ki me je poslal, pa je,
da ne izgubim nobenega od teh,
ki mi jih je dal, marveč jih obudim poslednji dan.
Volja mojega Očeta je namreč,
da ima vsak, kdor vidi Sina in
veruje vanj,
večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.(Janezov Evangelij 6, 40).

Harmonični red Večnega v Njegovem stvarstvu - če človek ne poseže vmes

Vojna proti živalim. Je ta vojna napadalna ali obrambna? V katero kategorijo duhovščina uvršča to vojno? Ali pa je mnenja, da bi lahko = smeli brez nadaljnjega ubijati živali, ki so jih ponižali v brezdušna bitja? Za nadaljnje upravičevanje morjenja živali očitno velja tudi dejstvo, da te ne nosijo hlačk, kajti v evan- geličanskem katekizmu (Evangelischer Erwachsenen- katechismus, 5. izd., 1989) piše: „Pri živali se nam zdi ravno profanost, sproščenost brez tabujev pri spočetju, rojstvu in smrti, kot najbolj nečloveška in naravi najbolj tuja. Z občutkom sramu in s pogrebnimi rituali se vendar šele začne zgodovina človeka. Nobena žival ne skriva svojih genitalij, nobena ne časti in ne pokopava svojih mrtvih.“
Kljub vsemu, kar Cerkev živalim pripesni, imajo le-te bolj pretanjen način življenja kot marsikateri človek. Spočenjajo samo dva- do trikrat na leto. Njihovo spolno življenje ne vsebuje spolnega gona, ki ljudi žene v seksualne izgrede in ekscese. Živali tudi ne spadajo v „vrsto“ pedofilov.

Zavedajmo se, da ljudje živalim vsak dan odvzamejo veliko zemlje. Vse bolj jih potiskajo nazaj, tako da njihov življenjski prostor postaja vse manjši, njihov naravni geto vedno tesnejši. Človek se vsak dan bori proti materi Zemlji, ki je domovina živali in rastlin in ne nazadnje tudi domovina ljudi.
Kako se obnaša človek do matere Zemlje? On, pripadnik misli padca, ki prinaša smrt v zemljo, na njo in nad njo, se vojskuje proti Božjim bitjem, ki živijo v enosti z materjo Zemljo. Z bojevitim in egoističnim zanosom, z lovskim pritiskom in puško preganja živali gozda in polj z njihovega običajnega življenjskega prostora v naravni geto. Če meni, da v tem naravnem getu živi preveč živali, jih preprosto postreli, da bi preprečil „prekomerno populacijo“.
Lovec se počuti kot „bog“ gozda. On določa število živali v gozdu in na polju. On, ki divja v živalskem getu in iz čigar nosu prihaja duh smrti, je postal zahrbten stroj smrti.
Živali, ki so pogosto inteligentnejše od marsikaterega človeka, vohajo ta s smrtjo prepojen dih in zbežijo. Iz puškine cevi nato pride krogla, ki iz živali naredi mrhovino, katere marsikateri kos poje lovec in je zato prežet z vonjem smrti.

Prav tako kot jaz, tudi ti lahko,
ne samo da veruješ, ali verjameš v Kristusa,
ampak imaš celo neverjetno možnost,
vstopiti v Njegovo zavest,
vstopiti v Njega.

Naj ti povem kako lahko to storiš.
Preprosto.

Prav s tem vdihom svojega hrepenenja,
ki si ga zdajle vdihnil
in prav s tem izdihom svoje zahvale Njemu,
ki si ga prav zdajle izdihnil,
lahko to storiš v vsakem prihajajočem trenutku.

Podaljšuj ta in prav tak trenutek v večnost
in v tem enem trenutku zdaj,
se ti bodo zagotovo odprla tvoja nebesa,
odprla se ti bo Kristusova zavest
in ob pravem času boš prišel na pravo
zunanje in notranje srčno mesto. :)

In župnik je rekel:
»Jezus je bil kontroverzna osebnost. Poglejte kaj je rekel:
» Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.«???

Piše: Miran Zupančič

Premnogim mladim in malo manj mladim iskalcem resnice se naše Sveto pismo ne zdi pomembno. Starejše zelo krščanske generacije, misleče generacije ( stari starši) so jim vsiljevale Sv. pismo. Tako za mlade resnice ni v dogmah, ampak v celoviti univerzalni podobi stvarjenja. Toda tudi v tem obstaja nevarnost zavajanja in stranpoti.

Pojmi, kot so univerzalni nauk, Sveti spisi ( Sveto pismo) so velikokrat pomešani med seboj. Sveta pismo je kljub vsemu del svete govorice(Besede), ki je na nek način spet del absolutnega univerzalnega nauka. Ta nauk je univerzalna "knjiga", v kateri je opisana celotna pot in prihodnost človeštva.

To vsekakor ni materialna natisnjena knjiga posebno učenega človeka, ampak je v eteričnem finejšem svetu tu okoli nas vtisnjen razvojni načrt za svet in človeštvo. Za to vpeljan-posvečen" bralec" lahko v tem vidi sledi popolnega vdiha in izdiha Stvarnika. Iz teh etrov lahko geniji, vidci in jasnovidci dobivajo vpogled v tok stvari. To pa je seveda proces, ki traja korak po koraku, milijarde let. Tako"bralec" lahko v tem zasleduje prav do današnjih dni tudi razvoj vsake posamezne duše.

Tako sveta govorica ali Beseda obstaja iz vseh delov absolutnega univerzalnega nauka, ki je narejen tako, da je razumljiv različnim
rasam, narodom in kulturam. Mnogo tega se je ohranilo kot ustno izročilo. Nekaj je zapisano in duhu časa ustrezno obarvano. Sveti spisi, Sveto pismo, je združitev izkušenj ljudi, ki so živeli po zakonu - Stara zaveza in pričevanje o poti duše k odrešenju - Nova zaveza.

Definicija umetnosti
Umetnost je ustvarjanje (čist) čiste + zdrave duhovne hrane(lepote,harmonije,zaznavnih užitkov,kozmičnega reda...), s sintezo:
duha+telesa
neba+zemlje
ideje+materije

na genialen(originalen) način.

Umetnost = kar te dviga, osvobaja, čisti, relaksira, uči, daje(užitek,pozitivno energijo...), razvija...... .

Definicija ljubezni
Zvezdna energija kroži, dokler sta partnerja čista=prevodna.

Definicija človeka (glej vrednote človeške družbe), ki je vedno dostojen:
1. Ko je sam, (ko ga “nihče” ne vidi)
2. V privatnem življenju
3. V javnem življenju

Največja vrednota je življenje!!!!

Ni dovoljeno ga:
1. Ogrožati
2. Jemati(sebi ali soobstoječim, soobstoječemu)

(Matejev evangelij 18,20)
Piše: Miran Zupančič


"KJER STA NAMREČ DVA ALI SO TRIJE ZBRANI V MOJEM IMENU, TAM SEM SREDI MED NJIMI!"

Vsak človek je energijsko polje. Ko je večje število takih energijskih polj povezano, nastane veliko mogočno energijsko polje ali skupinsko telo (v hermetizmu se imenuje tako telo"egregor"). Vsako združevanje takih ali drugačnih skupin v interesne povezave povzroči krepitev teh skupnih polj in njihova moč raste. Izražanje političnih stališč, stavke in mednarodna tekmovanja jasno kažejo, da lahko postane takšna moč nepredvidljiv dejavnik moči.

Tak skupek energij in njihovih polj so proizvod civilizacije. Primanjkuje pa jim Božanske modrosti, zato pa temelji nijhova hierarhična zgradba na strahu pred življenjem, pred drugimi in pred smrtjo. Vendar ko enkrat obstajajo, pritegnejo takšna polja po magnetnem zakonu vse, kar potrebujejo zase in odbijajo vse, kar ni v njihovem interesu.

Na podlagi svoje parazitske strukture se morajo samoljubno potrjevati na škodo svojega stvarnika in vzdrževalca. Poleg tega so podvržena njihanju, ki ga povzročajo spreminjajoča se žarčenja v vesolju in človeku. Eno žarčenje se povečuje, drugo pa zmanjšuje. Energije se pretakajo sem ter tja, močnejše obvladujejo šibkejše in jih tudi preživijo. Kolo življenja pa se vrti in kar je bilo spodaj, pride na vrh in kar je bilo na vrhu, zdrsne navzdol. Tak je zakon Fortune. Tako pravzaprav ni nič novega pod Soncem. Spreminjajo se le oblike in se prilagajajo točki, na kateri se nahaja človeštvo na svoji poti skozi Vesolje.

Duhovščina, država in kmetovalci sledijo misli padca: ubiti ali dati ubiti vse, kar se ne ujema z njihovim konceptom

Dejansko lahko pridemo do spoznanja, da vsa nesreča prihaja od duhovščine. V njenih rokah je, da državno oblast duši ali ji da svobodo – odvisno od tega, ali je to cerkveni instituciji v dobro ali ne. Tako je uspela, da na državo lahko vpliva, kakor se ji ljubi. Na ta način je duhovščina državo potegnila za sabo in temu primerno deluje na podložnike, na cerkvene vernike.
Cerkvena ne-sreča npr. ukazuje, naj živali obrav- navamo kot brezdušna bitja, kot brezpravne, podvržene brutalni cerkveni veri, ki pravi, naj jih ubijemo ali jih tako dolgo redimo v živalskem getu, dokler niso zreli za zakol, da bi jih nato mrhovini podvrženi cerkveni verniki použili.

Hierarhično razmišljanje, ki izhaja iz duhovščine, vsebuje na koncu kot zadnjo postajo, kot končno točko, vedno smrt. Iz tega je jasno razvidno, kaj je v ozadju: misel padca, ki ima za cilj razkrojiti vsako življenjsko obliko in iz preoblikovane energije - kajti nobena energija se ne izgubi - narediti novo predstvariteljsko energijo. Model, razkrojiti vse, kar je Večni ustvaril, je hierarhično razčlenjen po stopnjah in vedno vodi k ubijanju.
Misel padca, demonska volja padca, je ne-duh, ki je vel v vseh časih na področjih vplivanja, oblasti in vladavine vsakokratnih farizejev in pismoukov. Jezus iz Nazareta je naslovil na farizeje Svojega časa nadvse razločne, jasne in nedvoumne besede, ki jih še resnične, očitno „neolepšane“, najdemo v današnji Bibliji pri Mateju v 23. poglavju. Med drugim je Jezus rekel:
„Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pra- vičnih in govorite: če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov. Tako spri- čujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. Le do- polnite mero svojih oče- tov! Kače, gadja zalega, kako boste ubežali pek- lenski pogubi?“

Piše: dr. France Susman

Einsteinov zakon groze

Pred mitičnim ali realnim vesoljnim potopu so preroki opozarjali, da bo prišlo do tragičnega konca vseh ljudi, če se vsi skupaj ne spremenijo. Noe in njegovi so bili pravični kot nepokvarjeni potomci pravičnega Abela in pravičnega Seta. Ali je Noe sledil živalim, ali je sam vedel in čutil, kaj prihaja - odšli so tja, kjer je bilo preživetje možno. Tisti kraj so poimenovali Noetova barka. Potem, ko so se vode umaknile, Noe seveda ni žrtvoval rešenih živali, ampak je sklenil zavezo - mir z živalmi in bogom. In ta je rekel, da ne bo več dopustil vesoljnega cunamija - seveda dokler bi ljudje živeli, kakor so živeli in učili Set in njegovi potomci do Noeta. Bojda so se v 14. rodu po potopu tako pokvarili, da je živalski svet do danes v strahu in trepetu pred največjo zverino - človekom.

Neskončna groza, ki jo seje človek, je prerasla v pobijanje in morijo, ki ga z besedami opisati ni mogoče. To se da čutiti v klavnicah, v zraku, morju in gozdovih. Albert Einstein je študiral vsakodnevno grozo, ki se širi ob vsaki uri na tem planetu iz klavnic in laboratorijev s poskusi na živalih in prišel do zaključka, da obstaja fizikalni zakon EPW Einsteinian Pain Waves - Einšteinovi valovi trpljenja. Ti se po klanju nikakor ne morejo kar tako razbliniti (ob indijskem oceanu so sedaj kraji, kjer je jokanje in pritoževanje v etru tako močno, da nekateri ljudje nočejo tam živeti). V 50 letih sem učil na univerzi v Paragvaju in takrat so ljudje govorili, da je v pragozdu Čako med Paragvajem in Bolivijo slišati streljanje in vpitje še 20 let po strašni vojni med tema državama. Groza se iz klavnic in iz bojnih poljan širi po določenih fizikalnih zakonih in se nekje razbremeni kot "naravna katastrofa". Ta zakon naprej razvijata dva indijska profesorja fizike.