Prihodnost človeštva - čas za duhovno revolucijo

torek, 22. marec 2005 @ 06:03 CET

Piše: Sandra Kontrec

VELIKI POK? KAJ JE BILO PRED NAMI? DEJSTVO JE, DA SO ŽE PRED NAMI OBSTAJALE ŠTEVILNE VISOKE CIVILIZACIJE, A SE JE NJIHOVA ZAVEST ZARADI NERAVNOVESJA IZGUBILA. IN ČLOVEK JE MORAL ZAČETI ZNOVA. ČE SE JE VSE Z VELIKIM POKOM ZAČELO, SE LAHKO Z NJIM TUDI KONČA.

Glede na mnoga zgodovinska dejanja in izjemne dogodke in dosežke v tisočletjih zgodovine, bi v 21. stoletju pričakovali, da se bo človeštvo zavoljo svojega obstanka streznilo, postalo zrelejše, odgovornejše. A kot kaže, je zgodovina vendarle slaba učiteljica. Napake iz preteklosti se ponavljajo.
Današnja civilizacija se je znašla na točki, ko drvi prihodnost njenega obstanka v slepo ulico. Še lahko spremenimo smer? Lahko, če je ne bomo, nam grozi propad, s katerim bo izginilo vse, kar je živo.

Življenje v sodobnem svetu postaja vse bolj tekmovalno, zavistno, egocentrično; želja po moči, ki se kopiči v rokah neozaveščenih ljudi, je večja kot kadarkoli poprej. Pa ne za boljše bivanje vseh na tem planetu, ne za več resnice ali več ljubezni, ampak zato, da bi bili močnejši še močnejši, da bi vladali drugim. Živimo v času, ko se vse bolj razvijata mogočna znanost in tehnologija, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da se znanstveni napredek razvija hitreje kot naša zavest. Celo najboljši tehnološki napredek ne naredi človeka bolj blaženega, bolj miroljubnega, ljubečega, sočutnega. Nasprotno, tehnologija daje človeku le še večjo uničevalno moč.
To, kar se danes imenuje človeštvo, je polje klanja, namesto radosti je trpljenje. Pohlep maloštevilnih postavlja prihodnost človeštva in našega planeta v vse večjo nevarnost, pred katero si enostavno več ne moremo zatiskati oči.
Kamorkoli se ozremo, opažamo vse večjo socialno in ekonomsko razdeljenost, vse več je lakote, kriminala, drog, nasilja, socialnih nemirov, političnih in gospodarskih prevar, vojn, rasnih konfliktov, bolezni, ogrožanja našega planeta...

Vojna ali mir

Nekoč je novinar vprašal Alberta Einsteina, ali bi lahko kot znanstvenik, ki je »ustvaril« atomsko energijo, napovedal, kakšna bo 3. svetovna vojna. Einstein je solznih oči odgovoril: » Ne sprašujte me o tretji svetovni vojni, o tem ne vem ničesar, lahko vam pa povem kaj več o četrti svetovni vojni.« Novinar je bil osupel, Einstein pa je nadaljeval: » Lahko vam rečem le to, da se ne bo nikoli zgodila, ker bo tretja svetovna vojna zadnja vojna. Nanjo se politiki pripravljajo, odkar je bil po drugi svetovni vojni uradno obnovljen mir. Politiki in njihove igre so najbolj gnusna zadeva, kar si jih morete predstavljati. Premeteni, prebrisani in podli si na moč prizadevajo za en sam cilj: biti najmočnejši.«
Einsteinov znanstveni dosežek (atomska bomba) se je znašel v nepravih rokah in bil uporabljen za uničenje, ki ni bilo potrebno. Četudi je Einstein takratnemu ameriškemu predsedniku Trumanu v pismu odsvetoval uporabo atomskih bomb, ga ta ni poslušal. Koga pa je še zanimalo njegovo mnenje, ko so se bombe znašle v rokah predsednika največje sile! Bilo je prepozno, Američani so odvrgli bombe na Hirošimo in Nagasaki in Truman je pokazal svetu, kdo je najmočnejši na svetu.
Pravzaprav v zgodovini nikoli ni bilo miru in ga še danes ni. Vojnih žarišč je na svetu veliko, preden se konča ena vojna, se začne druga, ljudje umirajo, a se spet in spet na vseh koncih sveta pripravljajo na nove vojne.....Paradoks: na eni strani ljudje od vojne umirajo, na drugi od nje živijo. Vojaška industrija, ki izdeluje smrtonosno orožje in drugo, kar je potrebno v vojni, zaposluje stotisoče, milijone ljudi in jim tako zagotavlja preživetje. Zato je treba kdaj tudi naščuvati kak narod proti drugemu, ustvariti konflikt. In prav to so politiki vedno počeli in še počno: ustvarjajo konflikte, da lahko proizvajajo uničevalno orožje in ga prodajajo vojskujočim se, ob tem pa nekateri bajno služijo. Seveda se pri tem razvijajo nova znanja in tehnologije. Znanstveniki pravijo, da so atomske bombe iz II. svetovne vojne v primerjavi z današnjim jedrskim orožjem kot petarde, to orožje pa posamezne države kopičijo v tolikšnem obsegu, da bi lahko vsaka zase uničila naš planet. Čemu potemtakem kopičenje na toliko koncih, ko pa lahko človeštvo uničiš z enim samim pritiskom na gumb? In ne bo ne zmagovalca ne poraženca........

Zemlja kliče na pomoč

Vsi vemo, da potrebujemo vodo, ko smo žejni, in hrano, ko smo lačni. To se nam zdi samoumevno, a da bi nekje nekaj vzeli, moramo tudi nekaj dati, da pa ljudje le jemljemo, nam je začela kazati narava sama. Uničujemo planet, na katerem in od katerega živimo. Ali ga bomo uničili, je odvisno samo od nas samih, kajti tako kot smo ga sposobni uničiti, smo ga sposobni tudi zaščititi. To je naša globalna odgovornost in nobena dežela, pa naj bo še tako bogata ali revna, si ne more privoščiti, da se ne bi tega zavedali. Vzamimo za primer gozdove. Svetovni gozdovi, ki nas oskrbujejo s kisikom in življenjem, izginjajo, vsako leto jih je do približno petindvajset milijonov hektarjev manj. Če bodo še naprej izginjali s takšno hitrostjo, se lahko vprašamo nekaj nezamisljivega: od kod bomo dobili kisik? Po drugi strani pa vdihne ta gozd ogromne količine ogljikovega dioksida, zaradi katerega se dviguje temperatura ozračja. Če izgine ves gozd, se bo temperatura ozračja dvignila do takšne mere, da življenje na Zemlji ne bo več mogoče; poleg tega se bo začel topiti led na severnem in južnem tečaju, kar bo povzročilo dvig gladine oceanov, temu pa bodo sledile poplave. Ta voda se ne bo več umaknila. Kako zaščititi in omiliti grozeče katastrofe? Zavedeti se moramo, da ni potrebno popravljati okolja, temveč naš odnos do njega. Nujno je odkriti načine proizvodnje, ki ne bodo uničevali narave, omejiti porabo lesa in drugih naravnih virov, zaradi česar posledično trpijo tudi mnoge živalske vrste. Tudi problema izredno hitre rasti števila svetovnega prebivalstva in s tem grozeče preobljudenosti planeta ne gre zanemariti. Na Zemlji je že sedaj šest milijard in pol prebivalcev, kar pomeni potrebo po večji količini pitne vode in hrane, njeni viri pa jih že sedaj težko vzdržujejo. Prebivalstvo narašča, naš planet pa postaja vse manj ploden, pust, zaradi česar posledično umira na milijone ljudi. Da smo blizu točke, s katere ni več vrnitve, kaže tudi vse večje širjenje smrtonosne bolezni.

Rešitev obstaja

Po mnenju mnogih svetovnih duhovnih voditeljev nujno potrebujemo revolucijo. Toda ne politične, gospodarske ali tehnološke, temveč potrebujemo duhovno revolucijo, ki bo uravnotežila etična in duhovna dejanja. Šele ko bodo posamezniki in družba doumeli, da je preživetje odvisno od prvinskih vrednot, kot so ljubezen, spoštovanje, sočutje in odpuščanje, se bomo lahko lotili reševanja največjih problemov, ki pestijo sodobni svet. Tako majhen korak, a tako velik za obstanek človeštva.

Ali ste vedeli?

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050317120351394