V novih Misterijih www.misteriji.si

Le majhen skupek celic odloča, kaj je v danem trenutku za rastlino najpomembnejše

Pelargonije, hortenzije in ciklame, pa tudi druge rastline razmišljajo z nogami. Ekipa italijanskega profesorja Stefana Mancusa iz firenškega botaničnega laboratorija dokazuje, da se razum rastlin skriva v koreninah, ki predelujejo misli, bijejo svoje bitke in navezujejo stike. Strokovnjaki njihov razum primerjajo celo z razumom žuželk. Možgani rastlin so tako rekoč v njihovih koreninah.

Mednarodni laboratorij za rastlinsko nevrobiologijo, kot se uradno imenuje firenški botanični laboratorij, je na pomenljivem naslovu: Ulica idej številka 30. Na prostranih poljih v okolici kraja Sesto Fiorentino v neposredni bližini Firenc se je pred desetletji rodil Mednarodni laboratorij za nevrobiologijo rastlin. Specializiran je za raziskave, ki malce spominjajo na znanstveno fantastiko, saj se tu ukvarjajo z inteligenco rastlin.

Energija pričakovanja je ena izmed negativnih energij. Če od nekoga pričakujemo, da bo naredil nekaj za nas, ali še več, namesto nas, je to za osebo, ki ji tako energijo pošiljamo, napad na njeno energetsko polje. Bolj občutljive, oziroma energetsko bolj odprte osebe to lahko občutijo kot motnjo, nervozo brez razloga, kot neprijeten občutek ali celo kot bolečino.

Večina ljudi to počne na nezavednem nivoju. Poglobimo se vase in raziščimo, od koga vse nekaj pričakujemo. Največkrat nekaj pričakujemo od naših otrok, partnerjev, staršev, podrejenih, nadrejenih, od politikov, župnikov, predsednikov…

Kdo bi si misli, a ne?

Pozornost pedagoških, zdravstvenih delavcev, sociologov ter drugih strokovnjakov in staršev, so pritegnili od osemdesetih let naprej. Razlikujejo se od predhodnih generacij. So otroci imenovani tudi generacija - x, otroci luči, modri otroci, otroci tisočletja, kristalni otroci,…

Kdo so indigo otroci?
Sprva so bili prepoznavni po hiperaktivnosti in legasteniji. Imeli so jih za bolnike, saj so njihovo hiperaktivnost zdravili z Ritalinom in drugimi zdravili, legastenike pa s posebnimi vajami pripraviti do govorne in pisne enosmernosti. Sčasoma ugotovili, da so otroci preprosto drugačni in ne moteni ali bolni.

Basen TRINAJSTI BRAT
(ali kako država popusti pri trinajstem bratu)

Bili so grozni časi, ko so desetega brata nagnali od doma. O tem govore le še pravljice, današnja resničnost pa je pokazala, da so bili pravljični časi včasih. Danes je namreč še veliko slabše.

Ko izpolnjujemo dohodninsko napoved, se verjetno niti ne zavedamo, da smo se sprijaznili s tako nizko ceno za svoje otroke, da se je ne da primerjati niti s cenami za pse in mačke. Tako državi nemo potrjujemo njen sramotni cenik, ki ga je izoblikovala in s katerim se sem in tja celo hvali.

Oglejmo si preprosto primerjavo:

Če hočeš odkrivati vesolje ne potrebuješ ne knjig ne šole, ne teleskopa, na rakete-cigare.

V začetku je najboljše, če se usedeš (s stopali na tleh) ter čimbolj prekriješ zunanje čute. Oči zapreš. (Oko je najbolj predrzen organ. Je edini organ, ki je oskrbovan z notranjo prano in je na vidnem. Je izrastek možganov in iz njega seva ven največ duha, zato imajo oči (poleg rok) največjo moč).

Zelo prav (tudi pri jogi) pridejo gobasti čepki za ušesa! Zmanjšajo signale iz okolja in lažje slišiš svoje počasno dihanje: jogijsko dihanje, ki pri vsakem vdihu skozi stopala povleče energijo zemlje v telo skozi trebušno čakro v srčno. V trebuhu je center in ogenj telesa, ki greje srčno čakro iz zemlje in hrani telo (brez materialne hrane).

Vesolje in svet okoli nas; naše telo, duha in misli začnemo raziskovati v srčni čakri. Označujeta jo 2 3kotnika; tu je center našega bitja, povezava med duhom in telesom: zemeljska energija zaključuje in od zgoraj se spušča energija svetlobe. Ta prostor je resnično samo naš, v ta prostor spustimo oči, ko nas je strah; v tem prostoru je vse. Pred »slabim« nam ga je zaščitil in balzamiral Gospod Mojster Jezus Kristus.

Piše: Barbara Novak Škarja v novi Vivi www.viva.si

DVE LINIJI EVOLUCIJE?
Življenje današnjega človeka je vpeto med rojstvo in smrt. Skozi ti točki naša zavest ponika v neznano. Čustveni odnos do rojstva je diametralno nasproten odnosu, ki ga imamo do smrti. Medtem ko je rojstvo dogodek, ki ga pričakujemo z veseljem, je smrt dogodek, ki nam zbuja občutke nelagodja, žalosti in strahu. Morda so prav ti neprijetni občutki razlog za to, da se je človek skozi zgodovino nenehno spraševal, kaj se zgodi po smrti, in v odgovorih iskal pomiritev z njo.

Različne religije in filozofski sistemi nam ponujajo različne razlage: eni pravijo, da je smrt konec človekovega obstoja, drugi govorijo, da človek po smrti živi večno v nekem drugem svetu, tretji trdijo, da se po določenem času bivanja v onstranstvu človek znova utelesi in živi v tem svetu, bodisi kot človek bodisi kot katerokoli drugo bitje.

Feng Shui v vsakdanjem življenju

Osnovni pogoj za aktiviranje življenjsko koristnih modificiranih či energij, s Feng Shui zdravili in zavestna okrepitev prihajajočih energij iz osmih smeri neba v stanovanje in/ali poslovni prostor je, časovno pravilno izbran in uspešno izpeljan ritual energetskega čiščenja vseh bivalnih prostorov. Naslednji pogoj je energetsko pravilno in skrbno izbrano Feng Shui zdravilo.

Feng Shui zdravila lahko na splošno razdelimo v šest osnovnih skupin in sicer:
1. Svetloba: svetilke, reflektorji, bakle, sveče, ogledala in odbojne površine,
2. Zvok: vetrnice (mobili), zvonovi, činele, gongi, tolkala, tekoča voda, trkalo na vhodnih vratih,
3. Barve: stene in tla v bivalnih prostorih, zavese, slike, stanovanjska oprema, oblačila,
4. Življenje: zlate ribice v akvariju, želve, ptiči, rastline,
5. Mir – kipi: Bude, Marije, slona; kamni, skale,
6. Mehanske naprave: tv, hi-fi, pc.

Piše: Ivan Mohorič

Tridesetega oktobra leta 2000 je z vesoljskega iztrelišča Bajkonur v današnjem Kazakstanu nosilna raketa ponesla ruski vesoljski modul SOJUZ TM 31 z mednarodno posadko, ki je naslednje štiri mesece prebila na mednarodni vesoljski postaji, kjer je poveljeval ameriški astronavt William Shepherd. V posadki sta bila še ruska kozmonavta Sergej Kirkaljov, ladijski inženir Sojuza, in njegov poveljnik Jurij Gidzenko. Prav v osebni prtljagi slednjega je v vesolje odpotovala tudi prva slovenska knjiga z zgovornim naslovom Vesoljske pasti izpod peresa našega najboljšega poznavalca astronavtike in kozmonavtike Vojka Kogeja.

Morda se zdi na prvi pogled čudno, da predmet iz naše domovine, ki jo imamo njeni prebivalci vse prevečkrat za nepomembno, najde prostor v natančno, tako po teži kot po prostornini, izračunanem tovoru vesoljskega plovila, a kdor bo knjigo prebral, bo lahko zaslutil, zakaj se je ruskemu kozmonavtu tako priljubila.

Piše: dr. Tone Krašovec

Nekaj posebnosti v slovenskih razmerah

Ljudje, ki so jim lastniki podjetij zaupali najvišja managerska mesta, brez upoštevanja ustreznih etičnih načel vodilnega managementa težko izkazujejo in dokazujejo močno samozavedanje pomembnosti svojih nalog ter visoko stopnjo lastne odgovornosti. Spoštovanje managerske etike je eden izmed pogojev za verodostojnost vodilnega managementa in dolgoročno za uspešen razvoj podjetij samih.

POGOSTA VPRAŠANJA O PROSTOZIDARSTVU

Ali je prostozidarstvno tajna organizacija?
V pravnoformalnem smislu prostozidarji v Sloveniji delujejo kot društvo, ki je registrirano, ima člane, statut, transakcijski račun in organe društva. Tako je tudi v drugih demokratičnih državah. Prostozidarstvo torej ni tajna organizacija. Res pa je, da že stoletja čuva skrivnosti starodavnih graditeljev in mislecev, ki jih razkrije le svojim članom.

Zakaj pa potem ne objavite seznama članov?
Prostozidarstvo razumemo kot nekaj zasebnega, podobno kot je zasebna stvar religiozno in politično prepričanje ali spolna usmerjenost. V demokratični državi bi bila objava takih podatkov vdor v zasebnost, kar preprečuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov. Vsak prostozidar pa lahko zase javno pove, da je prostozidar. Kar nekaj naših bratov se je že odločilo za tak korak.

Piše: Ivan Mohorič

Avstrijski pisatelj Peter Krassa, ki ima za sabo že obsežen opus del z najbolj različnih področij, se vedno loteva tem, ki so nekoliko onstran stogo začrtanih meja uradne znanosti, kar mu po eni strani zagotavlja dobršno mero zanimanja za njegova dela, po drugi plati pa njega samega nenehno peha v brskanje po starih arhivih in iskanje sogovornikov s formalno izobrazbo, ki premorejo dovolj pustolovske domišljije, da so se pripravljeni vsaj posredno spogledovati z meglenimi pokrajinami še neraziskanega.

Morda ta prevod naslova Krassove devetnajste knjige ni najboljši, a morebiti boste sami našli bolj razumnega, če vam povem, da se v originalu zapiše Der Wiedergänger. Delovni Avstrijec tudi tu ni mogel iz svoje kože in se je lotil še ene teme z roba razumnega, ki ji znanost prav v zadnjem času posveča obilo pozornosti. Seveda je govora o nesmrtnosti, tej večni temi človeštva, ki z genskimi raziskavami sedanjosti posega po prepovedanem sadu bibličnega drevesa življenja in smrti, s čimer se uradna znanost nehote podaja na pota srednjeveških alkimistov, ki so iskali napoj večne mladosti. Eden tistih, ki so trdili, da so odkrili skrivnost tega napitka, je bil tudi kontroverzni grof Saint Germain. Prav po sledeh te tajinstvene osebe se je Peter Krassa podal z vztrajnostjo psa slednika, pri čemer mu je obilo pomagal zajeten krog prijateljev in sodelavcev.

SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC

10. decembra 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic. Njeno celotno besedilo je natisnjeno na sledečih straneh. Po tem zgodovinskem dejanju je naročila Skupščina vsem državam-članicam, da priobčujejo besedilo Deklaracije in da storijo vse, da se širi, izobeša, bere in pojasnjuje predvsem v šolah in drugih vzgojnih zavodih vseh držav in ozemelj ne glede na njihovo politično ureditev.

Moderni prostozidarji imajo splošno deklaracijo o človekovih pravicah kot temelj za svoje delovanje. Vsak prostozidar se mora truditi za uresničevanje načel te listine.

Dogajalo se je, da so milijon funtov vredne slike, ki so jih v Indoneziji ustvarjali sloni s svojimi stopali in opice, z zataknjenimi čopiči med prsti svojih nog, bile kopirano podvojene in večkrat pomnožene.

Sam vem, da se to še danes dogaja. A kaj, ko ljudje tako zelo ljubijo umetnost, potem pa še pravijo, da je umetnost vsepovsod.

Dogaja se tudi to, da marsikdo kljub mokri - vlažni sliki, na kateri so resnični obrisi te sinhrone geometrijske nesinhronosti živalskega ustvarjanja, ne pozna in ne ve kaj je tu sploh umetnost !!!

Podajajo in kažejo si slike, sami pa niti pod razno ne znajo povedati, da se resnična abstraktnost nikakor ne kaže v barvah, ki jo človek lahko zaznava le s svojimi očmi.

Niti pod razno ne znajo povedati, da se prava abstraktnost nahaja v čutenju vzgiba s katerim se je lahko čopič Indonezijskih živali umetnikov sploh premaknil.

DOLŽNOSTI PROSTOZIDARJA
Dolžnosti prostozidarja (Old Charges), ki jih mora še danes spoštovati vsak prostozidar in vse regularne lože, so bile zapisane v Angliji leta 1723, po svoji vsebini pa so še mnogo starejše.

Povzete so po starih zapisih lož onstran morja in tistih v Angliji, na Škotskem in na Irskem, za uporabo v ložah v Londonu: naj se preberejo ob sprejemu novih bratov ali kadar to odredi mojster stola.

"STARODAVNE OBVEZNOSTI"
I. O Bogu in religiji
Zidar je s svojim notranjim zadržanjem dolžan slediti moralnim zakonom in če umetnost pravilno razume, ne bo nikoli naiven ateist, niti brezveren svobodomislec. Toda čeprav se je v starih časih od zidarjev zahtevalo, da pripadajo veri svoje dežele ali naroda, pa katerakoli bi to bila, pa se sedaj meni, da je smotrneje, da se zahteva samo vera, o kateri se strinjajo vsi ljudje, njihova posebna mnenja pa prepustiti njim samim. To pomeni, da so dobri in pošteni, častni in pravični možje, pa čeprav so po svoji veroizpovedi ali verskem prepričanju tudi različni, pri čemer postane zidarstvo središče in orodje za nastanek zvestih prijateljstev med ljudmi, ki bi sicer morali ostati stalno ločeni med seboj.

Piše: Rok Kralj

Princip pravične delitve dobrin je pot k reševanju skrajno zaostrenih družbenih odnosov tako med posamezniki, različnimi skupinami, podjetji in narodi. Pravična delitev je preprosta rešitev, ki si zasluži našo pozornost in tehten razmislek. Zakaj?

Ker je na svetu dovolj dobrin (hrana, pijača, oblačila, bivališča, zdravila), s katerimi bi lahko zadovoljili osnovne potrebe vseh prebivalcev planeta, je tekmovanje zanje nepotrebno. Ker se človeštvo lahko razvija tudi brez neprestanega povečevanja proizvodnje in potrošnje, smo lahko nekoliko skromnejši (vsaj tisti v razvitem svetu) in rajši zavezani razvoju kvalitete življenja, kot pa neprestanem kopičenju – pogosto na račun drugih – dobrin, ki pripadajo vsemu človeštvu.

V zadnjem času se v medijih veliko piše o Darfurju, zato smo vam na Pozitivkah pripravili kratko reportažo o tem, kje Darfur sploh je, kako ljudje tam živijo, kakšni so njihovi običaji in še marsikaj. Verjamem, da vas bo ta reportaža pritegnila.
Igor

Darfur je pokrajina v zahodnem delu največje afriške države, Sudana. Obsega 493,180 km2 in je malo manjši od npr. Francije. Meji na Centralno afriško republiko, Libijo in Čad. Darfur je razdeljen na tri dele: zahodni, južni in severni, ki so hkrati tudi federativne države.

Pokrajina je večinoma sušna in planotasta. Izjema je osrednji del z vulkanskim gorovjem, Jebal Marra, kjer pade več padavin, zato so tudi pogoji za kmetijstvo ugodnejši. V Darfurju živi približno 8 milijonov ljudi. Večina ljudi se preživlja s kmetijstvom za lastne potrebe. Pridelujejo žitarice, sadje in tobak. V bolj sušnih predelih pa je pomembno tudi pašništvo.

Prebivalstvo je razdeljeno na številne etnične skupine. Največji skupini sta Fur, po kateri je poimenovan Darfur, in arabska skupina Baggara. Ostali pomembnejši ne-arabski skupini sta še: Zaghawa in Masalit. Furi so črno afriško ljudstvo. So ustaljeni poljedelci. Njihov glavni pridelek je proso.

MEJNIKI PROSTOZIDARSTVA
Preklet, kdor prestavi mejnik svojega bližnjega!
(Peta Mojzesova knjiga, Dvanajst prekletstev 27,17)

Pojem "mejniki prostozidarstva" (masonic landmarks) je prvi vpeljal ameriški prostozidar Albert Gallatin Mackey, 33°, (1807-1881). Prvič je tako imenovane 'mejnike' objavil leta 1858 v oktobrski številki Ameriški četrtletni pregled prostozidarstva (vol. ii, p. 230), v nekoliko skrčeni obliki pa jih je objavil tudi v svoji Enciklopediji prostozidarstva.

Mackey mejnikov ni 'iznašel', ampak je samo zapisal in poimenoval s skupnim imenom starodavna pravila prostozidarstva, ki so se prenašala nenapisana ali napisana skozi stoletja prostozidarskega dela. Mackeyevih mejnikov je 25, govorijo pa o najbolj splošnih principih prostozidarstva, ki pomenijo bistvo kraljeve umetnosti in ki določajo, kaj je in kaj ni prostozidarstvo. Poleg Mackeyevih mejnikov obstajajo tudi drugi, od teh so najbolj znani tisti, ki jih je zapisal George Oliver leta 1863 in ki jih je 40, obstajajo pa tudi seznami, na katerih jih je skoraj 100. Po drugi strani jih je Roscoe Pound (po izobrazbi pravnik) zreduciral na vsega šest.

VELIKA LOŽA SLOVENIJE

Velika Loža Slovenije je bila ustanovljena 16. oktobra 1999, ko je v njej prižgala luč Velika Loža Avstrije. Ob ustanovitvi je združevala tri lože :
Dialogus, Žiga Zois in Arcus

Velika Loža Slovenije je prava (regularna) in popolna. Prava, regularna, je zaradi svoje umestitve, saj jo je umestila prava in popolna Velika Loža Avstrije, popolna pa je zato, ker združuje vsaj tri prave in popolne lože.

Velika Loža Slovenije je regularna tudi zato, ker izpolnjuje vse pogoje za regularnost, ki jih predpisuje Združena Velika Loža Anglije in ki jih spoštujejo vse regularne Velike Lože po svetu. Regularnost Velike Lože Slovenije je izražena v dejstvu, da Združena Velika Loža Anglije vsebinsko in formalno priznava Veliko Ložo Slovenije.

Zapisal in priredil: Franc Božjak
Enzo Nastati - Prevod zapisa predavanja – Izola, februar 2006

Dober večer! Danes zvečer se bomo spoprijeli z zelo občutljivo temo, in sicer bomo govorili o Antikristu. Za tak podvig moramo biti seveda dobro pripravljeni in tudi zaščiteni, kajti v poznavanje moči ali sil zla se bomo poizkusili globoko spustiti. Naj vas spomnim, da je njihov prvi cilj ta, da se nam nikakor ne želijo razkriti, saj lahko veliko močneje in nemoteno delujejo, če jih ne prepoznamo. Zato se kaj lahko pripeti, da bodo omenjene sile poizkusile ovirati tudi današnje predavanje. Kot ste že občutili, smo na odprtje dvorane morali čakati na mrazu slabe pol ure.

Morda bo ta večer komu odpovedal tudi kasetni snemalec, morda celo avto, s katerim bi se morali pripeljati na predavanje, kar se seveda pogosto dogaja. Preden se bomo lotili naše teme, se bo vsekakor potrebno zaščititi. Ker bomo moči zla v današnjem večeru mnogokrat omenili in poimenovali, bodo le-te v našem prostoru veliko bolj prisotne, pa čeprav jih nismo povabili ali poklicali. Za zaščito današnjega večera bomo zato poprosili nadangela Mihaela:

Piše: Damjana Kuster

V današnjem času, ko smo mnogo preveč ločeni med seboj, se zdi pozitivno razmišljanje prav posebej pomembno. Da ljudje podobnih zamisli in občutij iščemo nove, skupne rešitve, ki bodo omogočale dostojno preživetje vsakomur. Kako torej prebuditi pogum, trdoživost in globino v doživljanju, da se ne bomo mogli več brezbrižno gnati za materialnimi dobrinami, ampak bomo sposobni slišati svoj notranji glas, se zanesti nase in na svojo moč ter tako delovati za dobrobit človeštva?

Da lahko resnično doživimo in živimo »ta trenutek«, moramo najprej vedeti, kdo smo in kaj je naš namen. Zavedati se moramo tudi svoje troedinosti, saj smo bitje, sestavljeno iz telesa, uma in duha. In ta troedinost nas spremlja na vsakem koraku. Pot spoznavanja samega sebe je mnogokrat težka, polna najrazličnejših preizkušenj in dogodkov, ki se zdijo na prvi pogled naključni, mnogokrat celo krivični, pa vendar, ko gledamo nazaj, so stvari tako logične. Naključij ni.

Naša največja sovražnika na poti spoznanja, ki nas prepogosto zaustavljata, sta občutek krivde in občutek strahu.

Piše: Jernej Kern

Rezultatov sem se v prvi vrsti lotil tako, da sem iz njih lahko kar najlepše odgovoril in potrdil oz. zanikal postavljene hipoteze. Kasneje sem opazil, da bi se bil lahko vprašalnika lotil tudi malo drugače in bi bila potem analiza lažja, vendar pa bi bil tako vprašalnik še daljši, kar pa bi bilo skrajno neprijetno. Rezultati sledijo v vrstnem redu hipotez.

1. Klasični zdravniki so proti alternativni medicini
S prvim vprašanjem sem anketirance razdelil na tri skupine in sicer tiste, ki so z alternativno medicino kakorkoli bolj tesno povezani, tj. zdravilce, in klasične zdravnike (ter ostale, seveda). To mi služi, da lahko primerjam odnose posameznih skupin in njihovo naklonjenost zdravilstvu. Žal sem imel do klasičnih zdravnikov premalo dostopa, da bi bilo razmerje med posameznimi skupinami uravnoteženo. Tako imam le 8 takih mnenj, od česar pa jih je kar pet izraža zadovoljstvo z alternativnimi metodami pri 6. vprašanju. Dva zavzemata nevtralni položaj, eden pa je proti. Če tako, kljub majhnemu vzorcu posplošim, vidim, da je 62,5% anketiranih zdravnikov (ali drugega zdravstvenega osebja) naklonjenih alternativnim metodam. Poleg tega se 50% vprašanih zdravnikov strinja, da bi se klasične in alternativne metode morale dopolnjevati, trem je vseeno in eden pa je proti. V kolikor jemljem rezultate pristne in če kljub omenjenem majhnem vzorcu posplošim: hipoteza o odnosu stroke do zdravilstva je ovržena.

PONOVNA OŽIVITEV PROSTOZIDARSTVA V SLOVENIJI PO LETU 1991

V Sloveniji po 13. aprilu 1941, ko je prenehala delovati loža "Valentin Vodnik", v kateri je bilo aktivnih 18 bratov, ni bilo organiziranega delovanja prostozidarskih lož. Po drugi svetovni vojni so bili v Sloveniji prvi prostozidarji trije bratje, ki so bili sprejeti v ložo "Pobratim", ki je v letu 1991 delovala v Beogradu v okviru Velike Lože Jugoslavije.

Ko je Jugoslavija razpadla in sta postali Slovenija in Hrvaška mednarodno priznani državi, je bila 21. marca 1992 na Dunaju ustanovljena deputatska loža "Illyria", ki je delovala v okviru Velike lože Avstrije z nalogo, da vnese prostozidarstvo v Slovenijo in na Hrvaško. Prvi mojster stola deputatske lože "Illyria" je bil brat Čedo Kirchner, dunajski arhitekt, ki je leta 1993 že odšel na Večni Vzhod.

Loža je delovala skupaj za Slovenijo in Hrvaško, delovala je v templjih v Celovcu in Gradcu, občasno tudi na Dunaju. Loža pa je imela tudi prvo delo v Ljubljani, in sicer 26. septembra 1992. Ker smo bili tako slovenski kot hrvaški bratje navezani na delo v templjih v Celovcu oziroma Gradcu ali pa na Dunaju, smo dela uredili tako, da smo slovenski bratje delali v Celovcu, hrvaški pa v Gradcu. Zaradi ločenega dela in nato predvsem zaradi velikega števila članov smo skupno deputatsko ložo "Illyria" razdelili na dva dela oziroma ustanovili novo ločeno deputatsko ložo za Slovenijo.

PROSTOZIDARSKA LOŽA "VALENTIN VODNIK" V LJUBLJANI LETA 1940

Slovenski zgodovinar Peter Vodopivec piše v svoji razpravi (Prostozidarska loža Valentin Vodnik v Ljubljani (1940) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino XL,1992), da je bilo v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno precej ugibanj, koliko je slovenskih prostozidarjev, kdo vse so člani te bratovščine in ali v Ljubljani obstaja "masonska loža". Vprašanje je postalo aktualno leta 1940, ko je državo zajel val napadov na prostozidarstvo in je morala Velika Loža Jugoslavija, ki se je soočala s hudim pritiskom in prepovedjo prostozidarskih shodov in časopisov, sprejeti odločitev o prenehanju delovanja.

Toda celo najbolj vneti nasprotniki prostozidarstva so le izjemoma omenjali konkretne podatke. Zdi se, da je prostozidarskim ložam in njihovim članom uspelo večino skrivnosti resnično zadržati zase in jih prikriti pred javnostjo in oblastmi.

Tako je potreboval tudi podatek o ustanovitvi lože "Valentin Vodnik" v Ljubljani, edine slovenske prostozidarske lože, ki je bila ustanovljena v stari Jugoslaviji, kar nekaj mesecev, da je prodrl v javnost. Tri mesece potem, ko je bila loža ustanovljena, 24. avgusta 1940, je Slovenec objavil nepodpisan komentar, v katerem so bili navedeni hrvaški časopisi, ki so pisali, da je bil spomladi v Ljubljani ustanovljen framasonski venček "Valentin Vodnik".