Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kozmicni_Nauk_Zarek_




Kozmični nauk - 3. poglavje

nedelja, 2. julij 2006 @ 05:07 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Bono Baršek

3. poglavje: DVANAJST ŽARKOV IN SEDEM KOZMIČNIH RAVNI

Doslej smo se spoznali s konceptom BISTVA, manifestacije, dveh osnovnih sil - akcije in reakcije, Yanga in Yina - kot primarni sili ter Mejnikom, ki vzdržuje ravnotežje in onemogoča Kaosu, da enkrat, ko je Kozmos ustvarjen, izniči njegovo gibanje. Tako smo se spoznali z zakonom dvojnosti ali dualnosti in spoznali dve veliki nasprotji, ki pa ena brez druge ne moreta obstajati - kreativna ali moška energija in reaktivna (pasivna) ali ženska energija.

Ti dve energiji sta torej bistvo manifestacije. Skupaj s tretjim prstanom - mejnikom - pa sestavljata trojstvo sil, ki jo poznamo pod imenom SVETO TROJSTVO in ga po svoje razlagajo v vseh religijah sveta. V krščanskem svetu je znano kot trojstvo duha,duše in telesa, kar po "naše" pomeni tole: duh je emanacija Kozmosa, telo je emanacija Kaosa, duša pa je most med obema. O vsem tem še več kasneje, ko bo pravi čas.

V Indiji je sveto trojstvo znano kot trojstvo bogov Brahme, Shive in Vishnu-a. Brahma je ustvarjalni princip ali Kozmos, Shiva je uničevalni princip ali Kaos in Vishnu je vzdrževalni princip ali Mejnik. Kdor misli, da je hinduizem politeističen (večbožen), očitno ne pozna dovolj stvari. V bistvu je hinduizem monoteističen, kot vse religije, le njihovi zunanji izrazi čaščenja so usmerjeni k množici principov, aspektov, sil in energij, ki jih imenujejo božanstva in demoni. To, kar je za Indijce recimo bog vode, ni v krščanstvu nič drugega kot arhangel, ki vlada temu aspektu sveta. Konec koncev se v praksi tudi krščanstvo obnaša kot politeistično, in sicer zaradi zunanjega oboževanja množice svetnikov, varuhov, patronov in ne le enega Boga. In ko smo že pri Bogu in krščanstvu, Bog je že preko Mojzesa in Jezusa poslal ljudem sporočilo, naj ne delajo in častijo nobenih božjih podobic (ker se Boga ne da upodobiti z nobeno obliko, saj je brezobličen) in naj ne postavljajo nobenih hramov v njegovo čast, ampak naj ga vsak časti zase, v sebi. Očitno se ljudje še vedno raje klanjajo kamnu in "sveti" vodi kot pa živemu Bogu, ki je v vsakem človeku. Pa saj ne vedo, kaj delajo.

Obstajajo torej tri vrste gibanja v vesolju, tri glavne sile, ki s svojim medsebojnim delovanjem ustvarjajo vse znotraj meja vesolja. Vse, kar je znotraj vesolja, ne more iti preko meje njegovega delovanja, torej preko Mejnika.

Sveto trojstvo - še enkrat, da vam obleži v zavesti:
- sila prstana Kozmosa, ki teži k centru
- sila prstana Kaosa, ki teži k okolišnem vesolju
- sila prstana Mejnika, ki vzdržuje ravnotežje med prvima dvema in ne dovoljuje, da katera koli od njih prevlada.

Prstan Mejnik je izšel iz prstana Kozmosa, zato ima bolj njegovo naravo. Kaos ima težnjo k povratku k neizraženemu, zato je obrnjen k preteklosti in večno skuša ustvariti pogoje, kakršni so bili v preteklosti.
Prstan Kozmos teži k osrediščenju, Kaos k raztapljanju. Kozmos teži k bodočnosti. Prstan Kaos ne more ustvariti ničesar, ker se vsaka sila, ki jo on rodi, raztopi v okolišnem prostoru. Toda, Kozmos, združen z Mejnikom, konzervira svoje sile, ker sile, ki jih izžareva v prostor znotraj njegovega delovanja ne morejo preko meje, zato ker jih omejuje Mejnik. In sedaj se začenja: te sile se spuščajo v interakcijo druga z drugo in ustvarjajo vse bolj in bolj kompleksne vplive.

Vrnimo se v trenutek, ko je Mejnik dokončal svojo prvo revolucijo in omogočil nastanek kozmosa. Ko doseže maksimum momenta svoje vrste gibanja, vsaka oblika sile rojeva sekundarna gibanja, ki na sebe prevzemajo tako ustvarjen višek sile, kajti sila rodi silo, kadar se svobodno giblje.

Prvobitna aktivnost je GIBANJE.
Druga aktivnost je SVETLOBA.
Tretja aktivnost je ZVOK.

Gibanje prstana Kozmosa ustvarja sekundarne vrtince znotraj zone svojega delovanja - on teži, da v svoje vrtenje privlači čim več prostora. Ker se ne more širiti navzven, se širi navnoter, tako da rotirajoči pas končno postane rotirajoči disk z nepomičnim centrom. Ta disk, glede na to, da ga rotira sekundarno gibanje oziroma prstan Mejnik, postane rotirajoča sfera.

V medsebojni interakciji se dve obliki gibanja nevtralizirata, zaradi česar pride do razbijanja svobodnega gibanja diska in glavna točka aktivnosti se s periferije preseli v center.
Vsak prstan rotira zase na eni ravni, sinteza njihovega gibanja pa rojeva serijo rotirajočih radijev. Ti radiji so žarki. Žarek si zamislite kot serijo rotirajočih spiral, ki povezujejo center s periferijo, pri čemer je:
- delovanje prstana Kaosa v sili ki povzroča izhodni tok, ki se giblje proti periferiji
- dejstvo prstana Kozmosa v sili, ki povzroča gibanje k centru
- center - sinteza in ravnotežje vseh sil.

Iz zgornjega lahko zaključimo, da na kozmičnem planu žarki omogočajo nastanek centralnega Sonca in Sonce skozi mnoge eone razvije zavest o sebi in odtlej naprej o njem govorimo kot o Logosu ali Bogu.

Tako imamo sedaj poleg treh primarnih sil, ki so v celoti izven Kozmosa, ki so ga ustvarili, tudi čisto kozmično gibanje žarkov, ki se gibljejo proti periferiji in nazaj k centru. Te žarke spiralne oblike, ki se odbijajo ob prstan Mejnik, si je treba zamisliti v parih in vsak od njih je v posebni povezavi z žarkom, ki je nasproti njemu, tako da ima njihovo gibanje v bistvu obliko položene cifre 8 , pri čemur se izhodni tok nahaja v gornjem delu ene polovice kroga in v spodnjem delu nasprotne polovice. Simbol seveda predstavlja neskončnost, v čemer se skriva velika resnica. Kajti, ko je enkrat vesolje ustvarjeno, se nikoli ne more uničiti pač pa v ciklusih napreduje in se širi in po drugi strani krči in zmanjšuje. Tudi o tem bomo še več govorili.

Med temi gibanji se ustvarjajo pritiski iz katerih nastane serija koncentričnih prstanov, tako da je kozmos razdeljen na segmente. Gibanja žarkov in koncentričnih krogov poznamo pod imenom veliki sekundarji. Žarkov je dvanajst, koncentričih krogov pa sedem.

Znotraj segmentov se pojavljajo gibanja, znana kot "tangenciali". Najbližja analogija tem gibanjem je Braunovo gibanje atomov. S križanjem žarkov in krogov nastajajo koti, ostro tangencialno gibanje, ustvarjeno na ta način pa uvaja v kozmos nov faktor.

Do sedaj smo razdelali tri gibanja:
- interakcija primarnih prstanov.
- interakcija sekundarnih žarkov in krogov
- tangencialno gibanje, ki ga povzroča opozicija kotov v sekundarjih.

V teh tangencialnih gibanjih prehajajo linije sil neprestano preko poti drugih sil, glede na to, da so omejene na male segmente kozmosa. Tam, kjer se križajo, se ustvarja mali vrtinec. Zato se , namesto da bi nadaljevale v isti smeri, ki bi ustvarjala ogromne kroge, lomijo v nove oblike gibanja - gibljejo se druga okrog druge in postajajo relativno statične ter ustvarjajo sestavljeno enoto - dve sili, ki nista več vsaka zase pod vplivom višjih sil, temveč skupaj trpita te vplive. Tako so ustvarjeni atomi - dve skupaj sprijeti sili, ki ustvarjata vrtinec in se gibljeta druga okrog druge, namesto da krožita po mejah vesolja.

Tako smo opisali nastanek prvih atomov. Ti atomi delujejo kot enote, ravno tako pa reagirajo na privlačnost sil iz okolice, zato se jim pridružujejo in proces se ponavlja. Bolj so atomi sestavljeni, večjo težnjo imajo k periferiji, tisti bolj enostavni pa ostajajo bližje centra. Tako nastaja kozmična materija.
Ponovimo vse do sedaj še enkrat:
- gibanje prstanov - številka 1 se nanaša na Absolut
- gibanje žarkov in koncentričnih krogov - številka 2 se nanaša na manifestacijo
- gibanje tangencialov znotrja segmentov - 3 se nanaša na evolucijo
- gibanje vrtincev - 4 se nanaša na obliko
- gibanje sestavljenih atomov - 5 se nanaša na življenje.

Do sedaj smo opisali vrste gibanja, ki ustvarjajo kozmos, primarne prstane in sekundarne žarke in kroge. Oni so temelj kozmosa in njihovi vplivi so osnovni vplivi v tem kozmosu. Ravno njihova revolucija ustvarja velike cikluse - "dneve" in "noči" manifestacije, pri čemer je dan čas, ko se določeni aspekt kozmosa nahaja v tistem, kar bi lahko imenovali pozitivna stran magnetnega polja, ki ga ustvarjajo prstani, a noč čas, ko se ta aspekt nahaja v negativni zoni. Če človek pozna kozmične plime, lahko razsvetljeni človek uporablja njihove sile, odtod izhaja tudi velika moč znanja o številih - numerologiji - in o gibanju nebesnih teles - astrologiji.

Ti vplivi, ki smo jih do sedaj našteli, so skelet vesolja.

Tangencialne sile znotraj segmenta svojega delovanja ustvarjajo vrtince; ti vrtinci so praatomi. Morda ste ugotovili, da pri ustvarjanju atomov sodelujejo isti zakoni kot pri ustvarjanju samega kozmosa, kot sta ga omogočila prstana Kozmos in prstan Kaos. Ravno zakon akcije in reakcije to omogoča ter pri tem seveda daje stabilnost. Zatem, ko so nasprotne sile ustvarile atom, postane tudi ta sila, saj se giblje; tako prihaja do različnih tangencialnih reakcij, na katere ne deluje samo ena, ampak več priblačnih sil. Na ta način okrog enostavnega pravokotnega gibanja, ki jih proizvaja ena nasprotna sila, nastajajo vrtinci poliederskega tipa. Materializirane oblike takšnih reakcij najdemo v različnih tipih kristalov kot jih najdemo na naši ravni obstoja.

Tako nastajajo atomi, katerih sestavne sile imajo tangencialne poti, ki ustvarjajo vse vrste oblik: od tristranih do poliederskih.

Kozmični nauk - Uvod

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Kozmicni_Nauk_Zarek_







Domov
Powered By GeekLog