Piše: Bono Baršek

2. poglavje: SILE NEGATIVNEGA - ZLA

Treba bo razložiti smisel zla in medsebojno delovanje sil, ki smo jih v prejšnjem poglavju opisali. Morda vam bo lažje, če bomo imenovali silo, ki teži h gibanju in smo jo imenovali prstan Kozmos - Yang energija - in silo, ki se upira gibanju ali prstan Kaosa - Yin energija. Koncept Yina in Yanga so razložili že stari Kitajci, današnji fiziki pa uporabljajo izraz akcija in reakcija. Kako enostavno, kajne? V celotnem manifestiranem vesolju sta vselej prisotni ti dve energiji in skupaj ustvarjata ravnotežje.

Iz prvega poglavja ste lahko videli, da sila akcije ne more obstajati brez sile reakcije, ker je v bistvu nastala iz le-te. Dejali smo, da je akcijo povzročila ravno inertnost ali neaktivnost prvotnega vesolja. Vendar se ne držite za izraz prvotno vesolje, ker mi še vedno operiramo samo s simboličnim prikazom, kajti prave resnice človeški um ne more razumeti in razložiti. Da se samo doživeti, toda to so doživetja, ki ubijejo um.

Yin energija na nek način predstavlja Zlo, vendar, kot vidimo, je ravno Zlo tisto, ki omogoča napredek. Zlo rojeva končnost, omejenost in zato koncentrira. Če pravilno razumemo naravo Zla, ga lahko izkoristimo na način, na katerega mora delovati - kot protiutež. Če pa izkoriščamo Zlo v dinamičnem smislu, nastaja zlo v običajnem smislu besede. Zlo si morate predstavljati ezoterično, kot omejitev, ki ustvarja pritisk, kot odpor, ki omogoča dosego koncentracije. In samo močna in neomajna koncentracija omogoča, da se prstan Kaosa ali Zla razblini ali bolje rečeno, razširi, kot bomo še videli kasneje.

Prikažimo to v primeru, ki je znan med mnogimi duhovneži, ki mislijo, da je spolnost zlo, od katerega je treba ubežati, se zadrževati. Ravno zato, ker tako mislijo, so njihove sile skoncentrirane na večih ravneh, ker si sami ne dovolijo izraziti spolne energije. Če ne bi tako mislili, ne bi bilo niti koncentracije, niti dvojnosti. Zlo vas odbija od sebe. Vsak napredek k višjemu nivoju je reakcija na zlo. Ko ne bi bilo zla, ne bi obstajala potreba po izboljševanju, zato ne bi bilo ne napredovanja ne evolucije.

Ponovimo še enkrat na kratko: primarni krog ali spin imenujemo prstan Kozmosa. Kot reakcija na njega nastane prstan kaos. Privlačnost prstana Kaosa ustvari sekundarni spin v prstanu Kozmosu, ki napravi prstan Mejnik.

Gibanje prstana Kozmosa, ki ima spin na eni ravni, a pri tem rotira okoli osi, postavlja meje, ki jih bitja te sfere ne morejo prebiti niti v mislih. Toda, ta sfera je med dvema linijama sil, ki predstavljajo prstan Kozmos in prstan Kaos, ki rotirata pod pravim kotom drug na drugega. Rotacija prstana Kozmosa je izvor sile, iz katere evolucija dobiva svoj moment, a rotacija prstana Kaosa je izvor sile, iz katere involucija dobiva svojo moč. Skratka - Kozmos teži k razvoju, Kaos k uničenju.

Evolucija je gibanje od periferije proti centru, je zgoščevanje in napredovanje.

Devolucija ali involucija (tudi disolucija) je izsesavanje v okolišni prostor, v vakuum, praznino, Nič.

Prstan Kaos pripada praznini, prvotnemu nemanifestiranemu (ne)prostoru, kar je zelo pomembno vedeti.

Želje (namen) Kozmosa so usmerjene k sferi, ki ga obkroža, torej svojemu notranjemu prostoru.

Želje ali namen Kaosa so usmerjene v prostor, ki obkroža Kozmos.

Kozmos teži k širjenju centra, Kaos pa k širjenju periferije.

Kozmos se želi s koncentracijo zgostiti, povezati, Kaos bi se rad vrnil k neizraženemu bistvu, iz katerega je nastal in zato skuša sfero, ki jo obkroža, uničiti.

Če Kozmos ne bi imel svojega antipoda - Kaosa- bi bil statičen in v neposredni sedanjosti. Zaradi pomanjkanja vplivov, ki bi ga vzpodbujali k napredku, bi Kozmos miroval takoj na tisti stopnji, ko bi zaključil prvi krog in tako bi obstajal samo še en prazen prostor, brez zavesti, brez energije. V njem se nič ne bi spreminjalo, zato tudi časa ne bi bilo. Pravzaprav se Kozmos nikoli ne bi niti mogel ustvariti, če ne bi prvotna aktivna ali gibalna sila imela protisile, ki mu postavlja svoje meje.
Tako ti dve sili delujeta druga na drugo in s pomočjo zgoščevanja Kozmos raste, Kaos pa se rzablinja in nikoli ne raste.

Ta dva prstana imenujemo življenje in smrt, dobro in zlo, svetloba in tema, duh in materija, bitje in ne-bitje, bog in hudič, saj vsaka od teh sil izhaja iz svojega prstana. To je torej stanje dvojnosti. Morate pa razumeti, da prstan "dobro" in prstan "zlo" nista tisto, kar imenujete dobro in zlo, ampak sta samo rotirajoča kroga sil pod pravim kotom druga na drugo in zato sta v opoziciji. Ampak tako je samo v našem Kozmosu, saj je zelo možnom, da v kakem drugem Kozmosu ti dve sili ne bosta delovali pod pravim, ampak kakim drugim kotom, a vseeno bosta v nasprotju. Manifestacija takih sil pa bo prinesla vsekakor povsem drugačno življenje in bitja, ki se bodo zelo razlikovala od nas, tako po obliki kot zavesti. Dobra sila je vedno prva, kreativna in kot med njo in drugo, ki ji nasprotuje, sploh ni pomemben, pomembno je le, da je druga sila reakcija na prvo in da sta zato v nasprotju. Vse sekundarne sile, o katerih bomo še govorili, gledamo v odnosu na primarni sili akcije in reakcije in jih imamo za dobre, če gredo vzporedno s silo akcije in zle, če so v opoziciji. Zlo je enostavno tista sila, ki se giblje v nasprotni smeri od evolucije. Prstan Kaos privlači vse zlo, ki nastaja v vsemirju in ga skuša uničiti, kajti sama ideja "zla" pomeni silo, ki teži k neobstoju.

Zato si lahko zamislimo dva aspekta zla:
- tisti, ki je v opoziciji z dobrim in tako ustvarja stabilnost
- tisti, ki je "smetar Bogov", kar pomeni, da izničuje zlo v Kozmosu in ga čisti.

Nad zlo z zlom, bi lahko rekli v tem primeru. Kot pravi Stvarnik v Bibliji: "Ne upiraj se zlu!". Ko se upirate zlu, vežete sile dobrega, ki drži sile zla v inertnosti. Od tega ni nobene koristi, dobro ne more s take platforme odskočiti v večje višine. Zato ni dovolj na sovraštvo odgovoriti z ljubeznijo (kar velja za tiste, ki še vedno gledajo na ljubezen v običajnem smislu in potemtakem v bistvu zamenjujejo ljubezen za potlačitev, iz česar nastane mučeništvo, od katerega pa res ni nobene koristi), temveč s sovraštvom (ampak tudi to je treba dobro razumeti: sovraštvo iz okolice v vas zbuja sovraštvo in morate si ga dopustiti, vendar pa aktivno ne vračati nazaj v okolico, temveč pretransformirati znotraj sebe). Z enako silo kot dobivate sovraštvo, morate dopustiti, da se sovraštvo izrazi v vas. To je sprejemanje v pravem smislu: ko je človek v ognju žareč, v vodi vodljiv, v zemlji trden in v zraku svoboden. Ko sovražite sovraštvo in ste zlo z nasprotovanjem naredili notranje, pravzaprav ustvarite okrog prvotnega zla vakuum in s tem izničite njega in vaše reakcije. To je seveda povsem v nasprotju z vsemi idejami, ki jih religije širijo okrog in to je tudi razlog, zakaj se ezoterika ni prijela med množicami, ki si drznejo sovražiti na podzavestnem nivoju, zavestno si dovoliti ga pa je povsem nekaj drugega. To potem sproži nevtralizacijo sovraštva in to je torej odskočna deska za ljubezen, ki se lahko zavihti v širne višave.

Zlu, ki ga želite uničiti, se nikoli ne upirajte. Napravite vakuum okrog njega in mu onemogočite, da pride v stik z opozicijo, kar pomeni stabilnost ali status quo. Ko se zlu nič ne upira, se drži svojih zakonov in pridruži gibanju prstana Kaosa. Tako se giblje proti periferiji, vse dokler ne pride do prstana Mejnika, skozi katerega se ne more prebiti, toda ko pride do take enostavnosti, se razkroji na osnovne elemente, ki jih privlači najbližje gibanje, oziroma narava prstana Kozmosa, ki to energijo uporabi v dobro.

Tako se zlo, ko ga nič ne ovira (ko je sprejeto), razstavi na surovi material obstoja - prvo obliko manifestacije. Ni več organizirano, nima več lastnosti, samo JE in tako začenja od začetka svojo pot, iz nevtralnosti v dobro.

Če hočete zlo uničiti, se mu torej ne smete upirati, kar je vrhunsko delo sprejemljivosti. Ko sprejmeš zlo, ko ga zares sprejmeš, ne obstaja več, saj ne more, ker je izničeno. Če pa se zlu upiramo, iz tega, kot rečeno kakih večjih koristi ne bo, pojavile pa se bojo zanesljivo spremembe. Primer: industrija onesnažuje in izkorišča okolje enostransko, ne da bi se zavedala (vodilni ljudje v industriji, seveda) potrebe po vračanju v naravo. Takemu ravnanju bi lahko rekli zlo v klasičnem smislu. Če smo pošteni, so potemtakem zli vsi ljudje, ki s svojim delom v taki industriji podpirajo ta sistem, mar ne? Po drugi strani pa so za protiutež postavljeni naravovarstveniki, dobrodelneži in podobni, ki se odkrito upirajo takemu izkoriščanju in ga seveda obsojajo. To je torej upiranje zlu. Kakšen je rezultat? Rezultat je ta, da se je družba na ta račun iz suženjskega reda počasi prelevila v kapitalističnega, da se je Zemlja "obrabila" do konca, da je skoraj celotno okolje onesnaženo, da skoraj ni več čiste pitne vode in naravne hrane ter da je zlo iznašlo vse bolj prefinjene načine, da se izmika dobremu, da manipulira z ljudmi (z vse večjo t.i. materialno blaginjo), da je vse več kriminala, nasilja, nesreč, skratka, da se človeštvu v večini vse bolj oddaljuje od svojega središča ali od duha. To dobite, če se upirate zlu! Zlo na ta način veže dobro in se hrani z njim, odtod tudi znameniti zakon: "Kar koli obsojaš, moraš sam preživeti" Bolj obsojaš zlo, bolj se boriš proti njemu, več ga imaš, hitreje te vzame v svoje kremplje. Še enkrat - sprejemanje je neupiranje zlu, kar pa ljudje v svojem pomanjkanju zavesti ne razumejo in hitro spreobrnejo neupiranje v pasivnost, neaktivnost, mučeništvo, potiskanje samega sebe in tako naprej. Ampak o tem še več kasneje, ko bo priložnost.

Iz spina - vrtilnih momentov - teh dveh glavnih sil nastajajo vplivi, ki igrajo glavno vlogo v ustvarjanju.
Skrivnost poznavanja zla je samo v rokah razsvetljenih mojstrov, ker je takrat, ko ga razumete, izredno koristno, toda, ko bi povprečni človek vedel za koristi in dobroto zla, bi ga uporabil dinamično, sebično in bi tako uporabljal njegove pozitivne aspekte, zato se mora človek najprej očistiti ravno sebičnosti in šele potem lahko razpolaga s tem znanjem in močjo. To je zaščita zanj osebno in za svet, v katerem biva. Seveda pa obstajajo ljudje, ki imajo določeno moč uporabe negativnega aspekta Zla in jih na kratko imenujemo črni magi. Beseda dinamični pomeni tu, da sile Zla prevzamejo vodilno vlogo namesto sile dobrega in to potem zgleda tako, da svet vodijo in usmerjajo zle sile, dobre pa so v opoziciji, namesto, da bi bilo obratno. Takšen položaj je bil do danes na Zemlji.

Morda bi morali dodati še to: dobro je zavest in zlo je podzavest. Danes je razmerje med zavestjo in podzavestjo na Zemlji 1:9 - 10 pa boste morda lažje videli, kaj pomeni, če ima zlo vodilno, dinamično vlogo. To hkrati tudi pove, kako zelo težko je priti do čiste zavesti, če pa ves svet tava v temi in ste se celo življenje učili, da je ta tema edina luč, edina resnica. Mnogi pa čutite v svojem bitju, da je to zelo daleč od prave resnice. Na zdravje vsem takim in obilo poguma na poti!

Kozmični nauk - Uvod