V Kazahstanu se poje veliko kruha, vendar največ v obliki majhnih hlebčkov ali štručk značilnih oblik, „lepjošk“ ali „bulock“, ob praznikih in za posebne goste pa se spečejo „baursaki“.

Sestavine:

• 400 g moke
• 15 g svežega kvasa
• 125 ml vode
• 125 ml mleka
• sol
• 1 razžvrkljano jajce za premaz

Ta najbrž najbolj znana in razširjena vrsta kruha v Iranu je nepogrešljiv del iranske kulture. Kos kruha „Barbari“ s sirom feta ter skodelico čaja sestavlja tradicionalni iranski zajtrk. Skrivnost zlate barve in edinstvenega vonja kruha Barbari je majhna količina jedilne sode bikarbone, ki jo pomešajo z vodo, nato pa s to mešanico premažejo kruh pred peko. V Iranu tej mešanici pravijo „romal“, v našem receptu pa je označena kot glazura.

Sestavine:

• 450 g bele moke
• 350 ml vode
• 1 zavitek suhega kvasa (7 g)
• 1 žlička pecilnega praška
• 1 žlička soli
• koruzna ali polnozrnata moka za pekač
• mak ali sezam za posip (odličen bo tudi črni sezam)

Tipična podoba madžarske pokrajine so široka, rodovitna polja, polna v blagem vetru valujoče zlate pšenice. Zato ne čudi dejstvo, da je madžarska kuhinja razvila pravo bogastvo receptov za različne močnate jedi; od zavitkov, do drobnega peciva in tort. Kruh sodi med najbolj priljubljena živila tako v ruralni kot v meščanski madžarski kuhinji. Najboljši je prav kruh iz pešnične bele moke, kot je tale v receptu.

Sestavine:

• 25 g kvasa
• 2 žlički sladkorja
• 200 ml mlačne vode
• 1 kg moke
• 50 g soli
• mlačna voda (po potrebi, kolikor je testo vpije)

To je recept za enega od številnih tradicionalnih grških kruhov, ki ga pečejo predvsem na podeželju. Dandanes ga lahko v modernih električnih pečicah spečemo tako preprosto, kot so ga včasih spekli v tradicionalnih kamnitih pečeh na prostem, ki jih še danes najdemo po številnih grških vaseh.

Peči so za peko kruha razgreli s kurjenjem lesenih polen, ki so se postopoma spreminjala v žareče oglje. Kruh so pokrili s kovinskim pokrovom, čez pokrov pa so razgrnili žerjavico. Tako se je kruh enakomerno pekel tako zgoraj kot spodaj.

Vaši otroci za zajtrk največkrat jedo "ekspresne", le z mlekom ali jogurtom prelite kosmiče, vi pa imate slabo vest, ker jim ne pripravite česa bolj zdravega? No, lahko se pomirite. V ZDA so raziskovali povezavo med zajtrkom in zdravjem otrok in ugotovili, da so najbolj zdravi tisti otroci, ki za zajtrk jedo kosmiče.

Pa čeprav so so kosmiči v zadnjih letih zaradi sladkorja kar nekajkrat znašli na listi ne najbolj zdravih živil. Raziskovalci z Louisiana State University so primerjali zdravje otrok, ki so za zajtrk jedli najrazličnejše kosmiče, otrok, ki sploh niso zajtrkovali, in otrok, ki so "zajtrkovali kaj drugega", torej ne kosmičev.

Otroško lakoto na potovanju z avtomobilom lahko potešite s preprostimi in zdravimi prigrizki.

Narežite sadje
"Najboljše se mi zdi, da starši doma, pred potovanjem narežejo jabolka ali kakšno drugo trdnejše sadje in ga na poti otrokom dajejo po krhljih," meninutricistka Mojca Cepuš. Sadja se bodo razveselili tudi starši, saj je zdravo, lahko in osvežilno. "Če so otroci vsejedi, jim lahko ponudimo tudi kakšen korenček, narezan na tanke paličice – to je otrokom zanimivejše kot cel korenček," še svetuje.

Potrebujemo:

2 šopka gladkolistnega peteršilja
200 ml sladke smetane
200 ml mleka
80 g praška za krompirjev pire
100g mladega sira
4 rumenjake
4 beljake
sol
poper

Peteršilj na drobno sesekljamo, nato v lončku segrejemo mleko in sladko smetano, zmešamo krompirjev prašek in sir da se utekočinita in začinimo s soljo in poprom.
Beljak stepemo v trd sneg in ga previdno vmešamo v prej pripravljeno zmes. Na koncu še dodamo sesekljan peteršilj, zmešan z rumenjaki.
Vse skupaj preložimo v namaščen model za narastke in postavimo v pečico.

Peče se pri 225C okrog 20min.

Potrebujemo:
dve čebuli,
4 dag olja,
35 dag zmletega mešanega mesa,
5 dag sojinih kosmičev,
dve skodelici riža,
sol, poper,
dve jajci
in kozarček smetane.

Olje segrejemo in zdušimo sesekljano čebulo. Dodamo meso in sojo, ki smo jo prej razmočili v 1 dl vode, in dušimo toliko časa, da se meso zmehča. Vmes dolijemo malo vode.

Zmehčanemu mesu primešamo kuhan riž ter sol, poper, sesekljan peteršilj in po želji nekaj zelenjavnih začimb. Jed stresemo v pomaščeno posodo, jo prelijemo z mešanico jajc in smetane in v dobro ogreti pečici zapečemo

Potrebujemo:
bučke (najboljše so mlade),
limonin sok,
oljčno olje,
česen,
sol,
peteršilj (po okusu),
ribanec ali parmezan

Bučke na tanko narežemo ali po dolgem ali na kolobarje, po želji, položimo jih na krožnik in polijemo z zmesjo limoninega soka, oljčnega olja, česna, soli in peteršilja.

Tako pripravljene bučke pustimo počivati pol ure, nato potresemo po vrhu naribani sir Grana.

21. DIVJI MAJARON, DOBRA MISEL (Origanum vulgare)
Raste po travnikih med travo. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Za začinjanje solat nabiramo cvetoče vršičke in posmukamo posamezne liste. Je zelo aromatična rastlina.

Lahko ga naberemo in posušimo za začinjanje jedi namesto sicer bolj aromatičnega gojenega origana, ki ima bele cvetove. Je zdravilno zelišče. Sušimo ga za čajne mešanice.

Že nekaj let spoznavam užitne divje rastline, ki so poleg dobro poznanega regrata primerne za prehrano. Družina in prijatelji so navdušeni nad divjo solato polno cvetov, ki jim jo pripravim. Večina teh rastlin sodi med zelišča. Divje rastline imajo nekajkrat več vitaminov in rudnin od konvencionalno pridelane zelenjave, predvsem kupljene, pridelane z umetnim gnojenjem, z uporabo pesticidov, gojene celo ob avtocestah in nato še kemično obdelane za podaljšanje obstojnosti v času prodaje.

Divjo solato nabiramo v naravi in ob tem uživamo. Bodimo pozorni, da travniki niso gnojeni ali nad njimi ni hiš z grenicami.

Pred kratkim je krožil poučen mail o razlikah med maslom in margarino. Razveseljivo je, da se ljudje vse bolj osveščajo. Kajti: margarina je plastika – v laboratoriju izdelan, popolnoma nenaraven maščobni zvarek, ki je za telo škodljiv in povzroča celo vrsto bolezni – med njimi rak, diabetes, srčnožilne bolezni, možganske bolezni – in pregodnjo smrt.

Ne samo, da je to skrajno škodljiv umeten izdelek in nikakor ne hrana, ampak je narejena tudi iz smrtonosnih industrijsko pridobljenih rastlinskih olj, ki povzročajo v telesu huda vnetja.

Sestavine:
1 kg hobotnice
700 g krompirja
100 ml olivnega olja
3 stroki česna
1 šopek peteršilja
1 žlica vegete

Priprava:
Hobotnico denite v lonec s slano vodo in jo kuhajte dokler se ne omehča. (Če se vam mudi v vodo dodajte sodo bikarbono, ki bo prihranila polovico časa kuhanja. Nekateri pa prisegajo na dodatke iz plutovine). Kuhano hobotnico narežite na koščke.

Krompir olupite in narežite na kocke ter ga skuhajte v vodi v kateri se je kuhala hobotnica. Dodajte mu vegeto in kuhajte dokler se ne omehča.  V visoki ponvici segrejte olje, dodajte grobo sesekljan česen in ga na hitro prepražite, nato vmešajte vanj hobotnico in ponovno prepražite.

Sestavine:
500 g belega fižola v pločevinki
5 večjih glavic rdeče čebule
olje
2 žlici mlete pekoče paprike
poper in sol
vegeta
2 lovorova lista
2 večji mesnati rdeči papriki

Priprava:
Pasulj je jed, ki jo pečete in pečete in dlje kot jo pečete boljša je zato čas priprave ni omejen temveč ga pecite čim dlje časa. Seveda pa je odličen tudi pogret naslednji dan ali dva. Če imate svoj fižol, ga namočite en dan prej preden ga daste kuhati.

Med kuhanjem suhega fižola zavrzite 3 vode v katerih se je kuhal in jih nadomestite s svežo vročo vodo. Ko je fižol kuhan ga odcedite in vodo shranite. Za uporabnike fižola iz pločevinke pa ga le precedite. Med kuhanjem fižola v večji ponvi popecite nasekljano čebulo, ko je skoraj gotova dodajte na trakove narezano rdečo papriko in do konca popecite.

Sestavine:
50 ml olivnega olja
100 g čebule
1 pekoča paprika
50 g dvojnega paradižnikovega koncentrata
1,6 l vode
začimbe
4 žlice ribje osnove v prahu (3x ribje kocke)
800 g kosov soma
pol limone
100 ml belega vina

Priprava:
Če v trgovini nimajo ribje osnove v prahu ali ribjih kock, potem vodo zamenjajte z ribjo osnovo, ki ste jo skuhali iz različnih rib in ribjih ostankov, jušne zelenjave in nato precedili. Na olju popecite sesekljano čebulo. Dodajte ji nasekljano pekočo papriko in ju popražite, nato v mešanico zakuhajte malo vode in kuhajte okoli 10 minut.

Spletni časnik Žurnal24 piše, da ima novi sadež videz jagode, a okus ni niti malo podoben jagodi. Vonj in okus ima po ananasu. V Veliki Britaniji je naprodaj nova vrsta sadja. Gre za pineberry (v angleščini berry pomeni 'jagoda', pogovorno pa pine zaznamuje 'ananas'), za katerega je značilna oblika in struktura jagode, okus in vonj pa spominjata na ananas.

Sadeže vzgajajo v rastlinjaku. Sprva so zeleni, nato pa postopoma postajajo svetlejši. Sadež je sladek in sočen. Notranjost je skoraj popolnoma bela, zunanjost pa prekrita z rdečimi semeni, kar je ravno nasprotno od podobe jagode.

Sestavine:
1 kg sardel
sol
100 g ostre bele pšenične moke
olje za cvrtje
Za marinado:
200 ml olivnega olja
150 g čebule
3 stroke česna
naribana lupinica 1 limone
1 žlička sladkorja
1 žlička začimbne mešanice
100 ml vinskega kisa
200 ml vode
sol in poper
Za dekoracijo:
2 žlički sesekljanega svežega peteršilja

Priprava:
Sardele očistite in jim odstranite glave in kosti, ter jih osušite. Posolite jih in jih povaljajte v ostri moki ter jih popražite v visoki kozici v katero ste predhodno nalili olje z cvrtje ter ga na srednjem do visokem olju segreli.

Na spletni strani enaa.com pišejo, koliko časa in kako moramo shranjevati zelenjavo, da bo obdržala svoje vitamine, okus in pa seveda videz?

• Artičoke: nekaj dni na sobni temperaturi in do dva tedna v hladilniku. Shranjujte jih suhe v plastični vrečki.
• Šparglji:  sveži šparglji bodo v hladilniku zdržali 7-10 dni. Polomite jim trd bet na kocu in jih postavite v kozarec hladne vode ovijte v papir ter pokončno shranite .
  
• Brokoli: ostane v suhem oddelku hladilnika cel teden.
  
• Brstični ohrovt: če je na steblih ga obrnite ter obesite v hladen temen prostor in zdržal bo celo zimo, posamični ohrovt brez stebla pa bodo zdržali 7-10 dni v hladilniku.

Sestavine:
4 manjši fileji ostriža
sol
sveže mleti beli poper
1 čajna žlička semen koromača
1 čajna žlička kopra
žafran
2 dl ribje osnove
1 dl sladke smetane
1 limona
maslo

Priprava:
Koromačevo seme in koper strite v možnarju. Žafran strite v možnarju in ga dajte v kozarec s pol decilitra tople vode. (Lahko kupite tudi žafran v prahu). Fileje ostriža z obeh strani pokapajte z limoninim sokom, solite, poprajte in potresite z mešanico koromača in kopra.

V ponev, ki ste jo namastili s koščkom masla, nalijte za en prst tople vode in ko voda zavre, v ponev položite fileje ter jih tesno pokrijte s pokrovko. Fileje dušite štiri do pet minut, nato jih vzemite iz ponve (tekočino pustite v ponvi) in shranite na toplem.

Osnovna in najbolj opazna razlika je v prepovedi uporabe kemično sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin, hormonskih regulatorjev rasti, sredstev za predčasno prekinitev rasti, uporaba sintetičnih dušikovih gnojil, lahko topnih fosfatov .

Ekološka zelenjava in sadje so pogosto manj predelana, seznam dovoljenih aditivov je močno okrnjen, veliko aditivov dovoljenih v konvencionalni predelavi pa so preprosto prepovedani v eko . Posledica strogih standardov so živila najvišje kakovosti, po drugi strani pa ta živila slavijo tudi po nizkem okoljskem odtisu.

Na spletnem Dobro jutro pišejo, da so nekoč pomaranče v naših krajih veljale za eksotičen nedosegljiv sadež, sedaj pa so na voljo v velikih količinah. Ti oranžni sadeži so odličen vir zimskih vitaminov, saj poleg vitamina C vsebujejo tudi precej vitamina B. Tako kot pri jabolkih tudi pri pomarančah poznamo več vrst.

Pomaranče naj bi bile sicer križanec med pomelom in mandarinami, v osnovi pa se delijo na grenke in sladke. Grenkih pri nas skoraj ne poznamo, medtem ko jih v južni Evropi in na Bližnjem vzhodu uporabljajo predvsem za kuhanje. Odlične so marmelade iz grenkih pomaranč ter tudi kandirano sadje.

Sestavine:
3 velike ribe s čim manj kostmi – različne
3 veliki korenčki
3 velike čebule
3 paprike
2 cela peteršilja
5 - 7 strokov česna
5 debelih, zrelih paradižnikov
1/2 dl olja
2 žlici soli
1 žlička mletega črnega popra
okoli 3 - 5 čilijev
malo drobtin in mlete rdeče, sladke paprike

Priprava:
V veliko posodo nalijte vodo in v njej skuhajte vse ribe, narezane na večje kose. Ko voda zavre, kuhajte ribe v njej okoli  10 - 15 minut nato jih odstavite in poberite v cedilo ter malo ohladite. Posebej sesekljajte čebulo, česen, papriko in čili, na kolobarje narežite korenje, peteršilj in paradižnik.

Sestavine:
4 osličevi fileji
75 g parmezana
30 g masla
2 žlici ekstra deviškega olivnega olja
2 dl mleka
1 žlica moke
sol
beli poper v zrnu
1 majhen šopek timijana
8 zelenih belušev
150 g izluščenega graha
60 g šalotke
30 g masla

Priprava:
V ozki, visoki posodi pristavite vodo za kuhanje belušev, ki jo blago posolite. Beluše očistite, zvežite v šopek in za 3 minute položite v vrelo vodo; vršički naj gledajo iz vode. V posodi pristavite in razpustite polovico masla. Medtem šalotko olupite, drobno sesekljajte in stresite na maslo.