Čaji že od nekdaj veljajo za eno najbolj zdravih pijač. sezite po zelenem, belem ali črnem čaju za spomladansko razstrupljanje telesa.

Pomlad je čas za detoksikacijo telesa in kože. Poleg tega, da se veliko žensk spomladi odloči za drugačen način življenja, se je treba poleg športnih aktivnosti ozavestiti tudi o hrani, ki jo vnesemo v svoje telo. Ne samo, da moramo paziti, kaj in koliko pojemo, zavedati se moramo tudi, koliko tekočine telo potrebuje.

Vsi nosimo del odgovornosti za varno hrano – proizvajalci, zakonodajalci in nenazadnje potrošniki

Za temo letošnjega svetovnega dne zdravja je Svetovna zdravstvena organizacija  (SZO) izbrala  varnost hrane. Promocija le-te bo potekala pod sloganom »Kako varna je vaša hrana?«.  Na ZPS izpostavljajo, da imamo vsi pravico do varne hrane, brez fizikalnih, kemijskih, (mikro) bioloških in drugih vrst onesnaževal. Varnost živil je zaradi globalizacije postavljena na preizkušnjo,  zagotavljanje varne hrane v celotni verigi pa postaja izziv, ki si zasluži veliko pozornost. Vsi nosimo del odgovornosti za varno hrano – tako proizvajalci, zakonodajalci kot tudi potrošniki, ki smo zadnji člen v t. i. verigi od »njive do vilic«.  

Nakupu hrane namenimo precejšen del naših dohodkov, zato se naučimo z njo tudi ravnati varno, izpostavljajo na ZPS. Po podatkih SZO  lahko hrana, ki vsebuje patogene bakterije, viruse, parazite in kemijska onesnaževala, povzroči preko 200 bolezni. Zaradi okužb s hrano in vodo na letni ravni na svetu umre preko 2 milijona ljudi, predvsem otrok.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Vam ni uspelo pojesti vsega okusnega in slastnega, kar ste pripravili? Uporabna rešitev je, da ostanke naslednji dan preprosto pogrejete, saj boste tako dobro jedli in obenem prihranili čas za kuhanje. Toda ali poznate osnova pravila pogrevanja živil in jedi?

Zrezek
Čeprav po spanju v hladilniku ne bo več tako slasten, je lahko naslednji dan povsem spodoben, če ga narežete na trakove in jih na malo maščobe pogrejete v ponvi.

Poreklo ali izvor mesa v mesnih izdelkih in pripravkih ne bo več uganka

Evropski parlament je z veliko večino (460 glasov ZA in 204 glasov PROTI) izglasoval resolucijo o obveznem označevanju porekla mesa v mesnih izdelkih, kot na primer klobasi, začinjenih pred-pripravljenih perutničkah, pripravkih iz mletega mesa ali celo lazanji. Resolucija obvezuje Evropsko Komisijo, da v kratkem pripravi zakonodajo o obveznem označevanju mesa v mesnih izdelkih in pripravkih.

"Pri ZPS smo zelo zadovoljni z izidom glasovanja v EU parlamentu, saj kar 90 % potrošnikov* želi vedeti, kje je bila žival rojena, rejena in zaklana predno je končala v klobasi ali hamburgerju: potrošniki nočemo, da poreklo izgine v mesoreznici. A to je le prvi korak, saj je sedaj na vrsti Evropska Komisija, da čim prej pripravi ustrezno zakonodajo", je izjavila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

Zima je idealen čas, da svoje telo pocarkljamo z živili, bogatimi z vlakninami in antioksidanti. Večina antioksidantov se v hrani skriva v obliki barv. Poglejmo si torej, katera pisana in nutricistično bogata živila je priporočljivo dati na krožnik pozimi.

Stročnice
Stročnice gojijo doma številni Slovenci. Živilo, ki je dozorelo poleti, bo vsa hranila ohranilo do naslednje sezone. Zima je idealen čas, da izkoristimo njegovo hranilno bogastvo. Fižol je bogat z vlakninami, kalcijem, magnezijem in vitamini B-kompleksa. Poleg tega vsebujejo določene aminokisline in tako delno nadomeščajo živalske beljakovine.

Ponudba žit za zajtrk se je v preteklih letih povečala, proizvajalci pa so naredili še korak naprej in zdaj ponujajo še kekse, ki so jih poimenovali »keksi za zajtrk«. Promovirajo jih torej kot živilo, ki je primerno za naš prvi dnevni obrok. Pa so keksi za zajtrk res dobra izbira?

Zajtrk je najpomembnejši del dnevnega prehranjevanja, pravijo strokovnjaki, laiki pa pripomnijo, da prazna vreča pač ne stoji pokonci.

»Zajtrk je torej eden od treh glavnih obrokov in naj bi vseboval ogljikohidratna živila (žita, kaše, polento in podobno), sadje in zelenjavo (vitamini in minerali), mlečne izdelke (jogurt, skuta ali sir) ter tudi malo mesnih izdelkov (beljakovinski del obroka). Napitki naj ne bodo presladki. Torej vsakega po malo in pestro,« svetuje Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Strokovnjake je zanimalo, zakaj so ljudje, ki jedo rdeče meso, bolj podvrženi nekaterim vrstam raka, kot tisti, ki jedo perutnino.

Za karcinogenost, ki jo pripisujemo rdečemu mesu, je morda kriv poseben sladkor. Gre za molekulo Neu5Gc, ki jo najdemo v govedini, svinjini in jagnjetini. Tako so zaključili strokovnjaki iz Univerze v Kaliforniji.

Sestavine:
25 dag ostre moke
10 dag sladkorja
1 pecilni prašek
1 vanilijev sladkor
25 dag suhih sliv
10 dag suhih marelic
10 dag fig
10 dag rozin
10 dag sesekljanih orehov
10 dag na koščke narezane čokolade
2 žlici ruma
ščepec cimeta
malo klinčkov

Priprava:
Suhe slive skuhamo v pol litra vode. Ohlajeno slivovo vodo damo k moki in zmešamo s sadjem, ki smo ga prej narezali na manjše koščke. V maso nato dodamo še ostale sestavine in dobro premešamo. Pekač obložimo s peki papirjem in vanj damo maso. Pečemo eno uro pri 170 stopinjah.

Zdravi in nabiti z energijo. Brez peke, brez umazanije, brez glutena. In najboljše, pripravljeni v le nekaj minutah. Vzljubili jih boste in vzeli s seboj povsod!

1. Lahke kroglice s kokosom in limeto
Izberite jih, kadar si zaželite lahkega, osvežujoče zajtrka ali malice. Bogati z vlakninami bodo poskrbeli za vašo energijo čez ves dan, njihova priprava pa je otročje lahka. Potrebujete le pest indijskih oreščkov, dateljnov in mandljev, ki jih zmiksate skupaj z limetinim sokom in ščepcem soli, oblikujete v kroglice in povaljate v kokosovih kosmičih.

2. Nuteline energijske bombice
Čeprav bi zagotovo z veseljem polizali tudi žlico same nutele, tokrat sprejmite kompromis in okusni kremi primešajte še malo zdravja. Potrebujete nekaj žlic medu, praženih lešnikov, lanenih in chia semen, ovsene kosmiče brez vsakršnih dodatkov, vanilijino aromo in sol. Vse sestavine zmiksate in ohladite, nato pa oblikujete majhne, a energijsko bogate kroglice. Odličen prigrizek pred ali po vadbi.

Prehrana, ki temelji na sadju in zelenjavi, naj bi škodila plodnosti. Sadje in zelenjava imata na zdravje sicer številne pozitivne učinke, na plodnost pa naj bi vegetarijanski in veganski način življenja slabo vplivala. To so ugotovili znanstveniki kalifornijske univerze Loma Linda University, ki so se s vprašanjem, kakšen vpliv ima na spermo način prehranjevanja, začeli ukvarjati pred štirimi leti. 

V svojo študijo so vključili člane neke verske skupine, ki je prepričana, da je meso "nečisto“ in so se mu zato popolnoma odpovedali. V povprečju so sicer živeli 10 let dlje kot mesojedci, a kvaliteta njihove sperme je bila znatno slabša. Vegetarijanci so imeli namreč v povprečju 50 milijonov spermijev na mililiter, mesojedci pa 70 milijonov, piše v študiji.

Ni "zdravilna“ samo juhica, ki je prva hrana, na katero pomislimo, ko kuhamo za bolnike. Na seznam hrane in pijače, ki bi jo lahko uvrstili na jedilnik v primeru prehlada ali gripe, se poleg goveje ali kokošje juhe lahko uvrsti še veliko živil. Juha je ob prehladu idealna, ker hkrati poskrbi za prepotrebno tekočino in hkrati v telo vnaša hranilne snovi. 

Na jedilnik bi se moralo uvrstiti tudi sadje in zelena zelenjava. Pomaranče, grenivka, jagodičevje in kivi so bogati viri vitamina C, tako kot rdeča paprika in cvetača. Vitamin C pomaga zmanjšati prehladne znake in skrajšati potek prehlada.

Hrana, ki jo zaužijete, lahko vpliva na to, kako dišite. Ne samo na vaš zadah, ampak tudi na vonj vašega znoja.

Rdeče meso
Češki raziskovalci so opravili raziskavo na skupini moških, ki so jedli meso, in na skupini vegetarijancev. Nato so prosili skupino žensk, naj določijo najbolj odbijajoč vonj. Raziskava je pokazala, da jim je bil telesni vonj vegetarijancev veliko bolj privlačen kot vonj mesojedcev. Neprijetnemu vonju se boste izognili, če se boste odpovedali rdečemu mesu ali ga pojedli malce manj.

Človeško zdravje ni nič drugega kot popolnoma uravnovešen sistem. Je pa tako kompleksen sistem, da bi težko povzeli, kako deluje oz. kdaj in zakaj je v ravnovesju. A eden najpreprostejših vidikov našega ravnovesja je razmerje med kislim in bazičnim pH v telesu.

Zelo po domače povedano:

• Alkalno je dobro in zdravo za telo. Zato moramo uživati čim več hrane, ki v telesu deluje bazično. (Predstavlja naj 80% zaužite hrane.)
• Kislo je vse, kar je slabo in nas meče iz ravnovesja. Zato moramo uživati čim manj hrane, ki v našem telesu deluje kislo. (Predstavlja naj 20% zaužite hrane.)

Virusi, mikrobi, kvasovke (kot je npr. kandida) in celo rakave celice so po naravi recimo kisli oz. se najbolje počutijo (in razmnožujejo) v kislem okolju. Zato je alkaliziranje (uživanje hranil, ki v telesu delujejo alkalno oz. bazično,) zelo pomembno za naše zdravje.

Poznamo več različnih načinov shranjevanja zelišč. Najpogosteje zelišča oziroma začimbe sušimo na zraku, vedno bolj priljubljen način shranjevanja pa postaja tudi zamrzovanje, kjer se aromatičnost zelišč ohrani bolj kot pri sušenju. Začimbe se lahko shranjuje tudi v kisu in olju in danes si bomo pobliže ogledali način shranjevanja zelišč v olju.

Shranjevanje v olju je primerno za aromatične rastline, torej za zelišča. Olje in začimbe so si namreč po energiji zelo podobni, so namreč produkt toplote in svetlobe, zato shranjevanje zelišč v olju ohrani njihov ogrevalni značaj.

Za superživila velja, da naj bi bila nekaj eksotičnega, obvezno ne izhajajo iz našega okolja, ampak od nekje daleč, zato so tudi temu primerno draga. Vendar ni vedno tako, zato je velika škoda, ker pogosto spregledamo zdravilne moči številnih živil, ki jih dobimo pri nas in jih lahko uživamo vsak dan, poleg tega pa so še cenovno zelo dostopna.

In tako superživilo je tudi sobacha. Ime zveni zelo eksotično, vendar gre za preprost čaj iz rahlo popraženih ajdovih zrn, ki ga sicer poznajo na Japonskem. ‘Soba’ je japonska beseda za ajdo, 'cha' pa pomeni čaj. Ta čaj je popularen tudi na Kitajskem in v celotni jugovzhodni Aziji.

Olivno olje je nepogrešljivo v vsaki kuhinji. Ne samo, da ga lahko uživamo samega, saj se ga uporablja tudi pri kuhi. Kljub ozaveščenosti pa še vedno delamo napake s katerimi olivno olje izgubi tisto zaradi katerega je tako opevano.

Da bi res izkoristili vse pozitivne lastnosti olivnega olje, pazite da:

• kupujete olivno olje v temno zeleni ali rjavi steklenici, saj le ti najbolj ustrezata pogojem shranjevanja . Ne kupujte olivnega olja v plastenkah, saj je ta njegov največji sovražnik. Ko olje pride v stik z zrakom in svetlobo, se namreč počasi začne kvariti

Koža je največji organ in čutilo v človeškem telesu. Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Služi za razmejitev telesa od okolice, kot ščit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature itd. (wikipedia). Ni presenetljivo, da se zato na koži odražajo tudi številni bolezenski znaki.

Na žalost pa vseeno premalo skrbi namenjamo skrbi za zdravo kožo. Posebej škodljivi so določeni kozmetični preparati prek katerih vnašamo škodljive kemikalije, ki se prek povrhnjice absorbirajo v telo. Za optimalno vzdrževanje kože je potreben celosten pristop. Spremembe pa se ne zgodijo čez noč. Poleg tega je treba upoštevati, da imamo različne tipe kože.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Pravočasno jo ponudite! Otroka lahko privadite na uživanje zelenjave, pri tem pa boste veliko uspešnejši, če mu jo boste pogosto ponujali že pred drugim letom življenja. Raziskovalci so 350 otrokom v Veliki Britaniji, Franciji in na Danskem, starim od štiri mesece do tri leta, ponudili pire iz artičoke. Vsak peti si je obliznil prste, kar 40 odstotkov pa jih je artičoko naravnost vzljubilo.

Študija je ovrgla tudi mit, da je treba okus zelenjave zamaskirati, če naj bi jo otroci pojedli. Poleg tega so mlajši otroci pojedli več artičoke od starejših, kar kaže na to, da se izbirčnost povečuje hkrati z odraščanjem.

Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje pomeni, da bi morali dnevno jesti živila, ki so polna hranil, a hkrati imajo 'prazne kalorije'. Raziskovalci z univerze William Paterson so pod drobnogled vzeli 47 različnih sadežev in zelenjave, da bi našli super živila. Kriterij, da je nekaj super živilo, je 10 odstotkov vrednosti dnevnega vnosa 17 hranil (železo, vitamin C itd.) na 100 kalorij. In kaj so odkrili?

Najbolj hranljiva živila so vodna kreša, kitajsko zelje, blitva in listi rdeče pese. Ob tej raziskavi so tudi odkrili, da super živila, kot so maline, mandarine, brusnice, česen, čebula in borovnice ne izpolnjujejo kriterijev super živil. To seveda ne pomeni, da bi jih morali črtati iz svojega jedilnika, temveč le paziti na količino in predvsem sadje jesti v dopoldanskem času.

Sestavine za palačinke:
100 g ajdove moke
2 dcl vode (lahko uporabite tudi mleko, če ga uživate)
1 jajce
ščepec soli
ščepec pecilnega praška
origano, bazilika po okusu
žlička kokosove maščobe za peko

Priprava:
Vse sestavine dobro zmešate med seboj, da dobite gladko zmes brez grudic. Specite tanke palačinke na kapljici kokosove maščobe.

Sestavine za zelenjavni nadev:
10 cm pora
pest češnjevih paradižnikov
1 bučka
5 večjih šampinjonov
sveži listi špinače
česen v prahu
sol
kajenski poper
bel balzamični kis (po želji)

Sestavine:
1 kg krompirja
200 g pšenične moke
200 ml mleka
100 ml radenske
2 jajci
250 g šunke
2 stroka česna
sol, poper
1 šopek peteršilja
olje za pečenje
1 žlica vegete

Priprava:
Krompir olupite in ga naribajte ter odcedite. Zmešajte moko in mleko, dodajte sesekljano šunko in vmešajte stepena jajca, vse skupaj vmešajte v riban krompir in dodajte še sol, poper sesekljan peteršilj, česen in vegeto. A koncu vmešajte še radensko. Segrejte olje na ponvici ter maso enakomerno razporedite na ponvi v obliki palačinke. Popecite po obeh straneh počasi, da se krompir speče. Pečene krompirjeve palačinke postrezite s svežo zelenjavno solato ali praženo zelenjavo.

Sestavine:
2-3 koromači
2 dl belega vina
2 dl smetane za kuhanje
2 kocki zelenjavne juhe
1 žlička moke
Maslo
Malo kisle smetane za dekoracijo

Priprava:
Na malo masla počasi popecite žlico moke, vlijte vanjo malo vode ali juhe ter odstavite. Narezan koromač skuhajte z jušno kocko ali v jušni osnovi dokler se le ta ne omehča. Zmešajte s paličnim mešalcem. Dodajte vino in smetano ter pokuhajte, da se alkohol izpari, po potrebi začinite ter dodajte malo masla, da se okusi povežejo. Pričnite kuhati, dokler ne dobite željene gostote ter vkuhajte v juho popraženo moko. Za okras na koncu uporabite koromačeve lističe.

Sestavine:
130 kg težak očiščen zajec
550 g paradižnika
1 čebula
400 g jurčkov
0,5 dl olivnega olja
60 g masla
2 dl čiste goveje juhe
5 dl suhega belega vina
2 žlici moke
sol
črni poper v zrnu
pol lovorovega lista

Priprava:
V posodi pristavimo in zavremo vodo za blanširanje paradižnika. Očiščenega zajca zrežemo na velike kose. Posolimo. Paradižnik za 20 sekund potopimo v krop, potem pa ga odcedimo, olupimo, razpolovimo, razsemenimo in zrežemo na manjše koščke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V posodi segrejemo olje in maslo. Dodamo sesekljano čebulo, ki jo med mešanjem rumeno prepražimo.