Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Razlicne-Teorije-Hrana-Jesti-Kako-Kaj

Prehrana - ne samo kaj, ampak tudi kako nedelja, 26. julij 2015 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Piše: Drago Klanšček in dr. Helena Jeriček Klanšček v reviji Karmaplus Brez hrane ne gre, zanjo porabimo precej časa in velik del svojega življenja - nekateri za razmišljanje o njej, drugi za pridelovanje, tretji za njeno pripravo in četrti za uživanje oz. za upoštevanje takšnih ali drugačnih smernic ali diet ... Obstaja ogromno različnih teorij in pogledov glede prehrane in večina se ukvarja predvsem s tem, KAJ naj bi jedli. Toda enako pomembno vprašanje je tudi, KAKO naj bi jedli, pa tudi, kako je hrana pridelana, pripravljena, zaužita, prebavljena in nenazadnje, kako je izločena. Večina teorij in pogledov o prehrani se ukvarja predvsem s tem, KAJ jesti. Tako makrobiotika prisega na žitarice, presnojedstvo na svežo hrano, Montignacova metoda na pravilno kombiniranje, vegetarijanstvo na sadje in zelenjavo, sistem prehrane po štirih krvnih skupinah na bolj ali manj sprejemljivo hrano za krvne skupine itd. Vendar pa je poleg teh zelo splošnih, če ne celo univerzalnih načel in smernic, potrebno upoštevati tudi druge dejavnike, npr. starost človeka - otrok ne potrebuje iste hrane kot odrasel ali kot starejši človek, saj ima vsako obdobje svoje zahteve in značilnosti. Pomembna je tudi telesna struktura posameznika, energetska opremljenost, način življenja, vrsta dela, ki ga opravlja itd. Svoje prispeva tudi letni čas, saj pozimi potrebujemo hrano, ki nas greje, poleti pa tako, ki hladi. Vendar pa je to le en sklop pogledov na prehranjevanje. Enako, če ne celo še bolj, so pomembni tudi drugi vidiki, ki jih bomo zajeli z odgovorom na 5 ključnih vprašanj: Kako pridelana? Kako pripravljena? Kako zaužita?                                           Kako prebavljena? Kako izločena (oz. odpadne snovi)? Kako pridelana? Način pridelave je pomemben za vsebnost vitaminov, mineralov, pesticidov, težkih kovin itd. Nemška primerjalna študija 170 mednarodnih raziskav, kjer so raziskovali kvaliteto živil, je pokazala, da ekološko pridelana hrana vsebuje več vitaminov in mineralov, manj pesticidov, nitratov in težkih kovin. Še bolj radikalno od ekološke pridelave je Miroljubno kmetovanje, ki za gnojenje ne uporablja gnoja ali gnojnice in tudi ne redi živali za izkoriščanje in zakol. V obeh primerih gre za kmetovanje, ki je naravi, živalim in človeku prijaznejše kot pa konvencionalno. Če uživamo takšno hrano, s tem ne uživamo samo bolj kvalitetne hrane, ampak tudi hrano, ki je manj agresivna do nas, nas bolj podpira in povezuje z naravo ter vsem živim svetom, kot taka pa nam dolgoročno omogoča preživetje. Kako pripravljena? Hrano lahko pripravimo sami iz osnovnih živil ali pa se odločimo za že predelano, konzervirano, obarvano, spremenjeno in zato osiromašeno hrano, ki poleg tega vsebuje dodatke, ki so -  posebej v večjih količinah - škodljivi. Drug vidik je pa seveda, kdo pripravlja hrano in še posebej, ali jo pripravlja v naglici, nezadovoljen, morda celo jezen … Vse to lahko vpliva na energetsko vrednost hrane oz. na njeno vibracijo. Če hrano blagoslovimo in se ji zahvalimo ter jo pripravljamo z veseljem, ji dvignemo frekvenco (četudi uporabljamo pridelke, ki morda niso prvovrstni) ter jo na ta način lahko spremenimo v hrano, ki jo Hipokrati imenuje "hrana, ki zdravi". Kako zaužita? Dostikrat jemo zelo hitro, morda ob TV ali računalniškem ekranu, ob branju, brez zavedanja zmečemo hrano vase. Posledica je, da hrane oz. sitosti ne občutimo, ali pa jo občutimo kot kamen, ki nam obleži nekje v želodcu. Pri svojem terapevtskem delu srečujem vse več ljudi, ki jim telo več ne signalizira sitosti in lakote, vse več jih ima takšne ali drugačne motnje hranjenja. To je lahko posledica zadovoljevanja čustvenih potreb s hrano, nerednega hranjenja, prevelike kontrole, stalnega grizljanja česa, pa tudi nenehnih diet itd. Pozabili smo, da so pri hranjenju pomembne zavest, rednost in obrednost. Uživanje hrane je lahko obred z in med ljudmi, ki jih imamo radi, ko se zavedamo vsakega grižljaja, njegovega okusa, vonja, mu sledimo po poti, dokler se nekje ne raztopi in izgubi … Od načina uživanja je odvisno tudi, kako bo hrana prebavljena … Prebava se začne že v ustih in poteka v celotnem prebavnem traku vse do črevesja. Če hrano goltamo, se lahko zgodi, da ni dovolj prebavljena oz. razgrajena. Če ni prebavljena, kar pomeni, da proces razgradnje ni v celoti opravljen, iz nje ne dobimo vsega, kar bi lahko dobili oz. ustvarili v procesu biosinteze. Zato bi morali vsak grižljaj prežvečiti okoli 20-krat (po mnenju nekaterih pa celo okoli 40-krat). Pomemben je tudi naš prebavni trakt, čistost ali "zapackanost" črevesja, uživanje dovolj vode itd. V najslabši kombinaciji – hitro požiranje hrane, brez zavesti, obloženo črevesje – se nam lahko zgodi, da smo pri polni mizi lačni, saj telo zaradi neprebavljene hrane in črevesnih oblog ali parazitov ne dobi/ne posrka in ne ustvari iz hrane energetskih zalog.  V tem primeru nam ne pomaga niti to, da jemo svežo, ekološko pridelano in z ljubeznijo pripravljeno hrano. Ključno je zavestno uživanje hrane in čisto črevesje. Kako izločena? Posebno poglavje je izločanje odpadnih produktov iz in od hrane, ki se poleg prebavnega trakta nahajajo tudi v celicah in se morajo čim prej izločiti iz telesa, in sicer iz celic v medcelični prostor, nato pa do organov izločanja in v okolje. V nasprotnem primeru nas odpadni produkti obremenjujejo in zastrupljajo. Organi izločanja so pljuča, ledvica, jetra, koža in črevesje in skozi vsakega izmed njih se telo čisti. Pljučem pomagamo z dihanjem, ledvicam z dovolj vode in ne preveč soli, koži z rednim čiščenjem in brez obremenjevanja z umetnimi snovmi (kremami), črevesju pa s čiščenjem ali hidrokolon terapijo.  Izločanje preko črevesja bi moralo biti praviloma po vsakem večjem obroku dvakrat dnevno), hrana pa bi praviloma morala zapustiti prebavni trakt v 24 urah. Vendar pa ima vse več ljudi težave z rednim odvajanjem, kar lahko dolgoročno vodi v razvoj različnih bolezni.   Če na kratko odgovorimo kako?, bi lahko zapisali: * (vsaj) ekološko pridelana, * z ljubeznijo in iz osnovnih sestavin pripravljena, * zavestno in počasi zaužita, * dobro prebavljena in izkoriščena * ter najkasneje v 24 urah po zaužitju izločena hrana oz odpadne snovi. Drago Klanšček in dr. Helena Jeriček Klanšček Komentarji (0) www.pozitivke.net