|
||||||
|
|||||||
Piše: Iz nove številke Karme plus
Le kdo jih ne pozna? Čudoviti rdeči plodovi, ki nas vedno razveselijo, ko jih ugledamo na kakem gozdnem robu, ter jih nabiramo in jemo kar tam, kjer smo jih našli in utrgali, ali pa si jih doma pripravimo na ducate načinov. Tako ljube so nam, da smo jih spravili tudi med vsakodnevne fraze, na primer 'jagodni izbor' ali pa 'jagoda na torti', Angleži pa so iz njih naredili tradicionalno prodajno uspešnico – vsakoletnega največjega teniškega turnirja na svetu, tistega v Wimbledonu, si brez jagod s smetano sploh ne da predstavljati!
Pravilneje bi ji morali reči "jagodnjak" (znanstveno ime: Fragaria) in je rod družine rožnic. Ker pa ji vsi pravimo kar po domače 'jagoda', o njej najprej povejmo, da je to večletna zeliščna rastlina, ki uspeva kot gozdno ali vrtno sadje na področju z zmerno klimo.
Zaradi čudovite arome in prijetnega okusa je najbolj na ceni gozdna jagoda (Fragaria vesca). Sadeži različnih sort jagod se razlikujejo po obliki in barvi. Široka paleta sega od divje gozdne jagode z majhnimi plodovi do velike gojene jagode. Vsem sortam je skupna izredna aroma, medtem ko so barve sadežev od svetlo rdeče do temno rdeče.
Plodovi dozorijo (odvisno od sorte) od zgodnjega do poznega poletja. Poznamo okoli 400 vrst jagod, med katerimi so tudi tiste, ki imajo plodove večkrat na leto, med najbolj priljubljene pa sodita marmolada in gardena.
Pogled v zgodovino
Gozdne jagode so že stoletja znane kot droben užitek, ki ga ponuja gozd. Prvič so jih opisali že v 2. stoletju pr. n. št. (v pozni bronasti dobi) v Grčiji. V primerjavi z majhnimi, a bolj okusnimi gozdnimi jagodami so današnje jagode, ki jih uživamo predvsem poleti, razvili precej pozneje. Jagode, ki danes ne smejo manjkati na nobenem sadnem krožniku, so rezultat križanja med dvema vrstama gozdnih jagod, ki so v 18. stoletju rasle v Franciji in na Nizozemskem. To vrsto so nato velikokrat križali z gozdnimi jagodami iz Virginije in večjimi jagodami iz Čila – tako so nastale različice jagod, ki jih poznamo danes.
Jagode so zaradi njihove okusnosti in zdravilnosti cenili že v starem Rimu. Prepričani so bili, da so odlične proti melanholiji, omedlevici, vseh vrstah vnetij, pri vročini, vnetem grlu, ledvičnih kamnih, slabem zadahu, pa tudi pri boleznih krvi, jeter in vranice.
Včasih so ljudje verjeli, da imajo jagode mistično moč. Če je jagode sanjala mlada ženska, je to pomenilo, da bo imela veliko otrok.
Biološke značilnosti
Danes ta rožnica uspeva skoraj po vsem svetu. Različno gojene sorte jagod lahko, glede na podnebne razmere, kar najbolje prenašajo vročino ali mraz. Vsekakor je to, kar obožujemo kot rdeče sadeže, le navidezen plod oziroma odebeljeno cvetišče rastline. Pravi sadeži so male rumene pikice na jagodah. Med seboj se jagode ne razlikujejo le v velikosti in barvi, temveč tudi v intenzivnosti okusa. Tako imajo majhne gozdne jagode povsem drugačen okus kot običajne, velike jagode.
Odlične proti spomladanski utrujenosti
Jagode so bogat vir vitaminov in mineralov. Vsebujejo veliko železa, natrija, kalcija in fosforja ter različne sadne kisline, vitamin A ter vitamine B1, B2 in C ter kalij, ki skrbi za krepko mišičje, uravnava količino vode v telesu in znižuje krvni tlak. Bogate so tudi z magnezijem, cinkom in bakrom. Jagode vsebujejo tudi različne sadne kisline. Sto gramov jagod pa vsebuje le 36 kalorij.
Jagode so odlične proti spomladanski utrujenosti, razstrupljajo telo, znižujejo krvni tlak in krepijo imunski sistem, saj vsebujejo veliko vitamina C, ki omogoča dobro delovanje imunskega sistema. Razstrupljevalno delujejo zaradi čreslovin, ki jih vsebujejo, saj le- te nase vežejo težke kovine in druge strupene odpadke presnovnih procesov.
Krepijo celoten organizem
Bogate so tudi s folno kislino (vitamin B8), ki je pomembna za nastajanje krvi in celic nasploh. Dragocene pa so tudi zaradi visokih vrednosti mangana, ki sodeluje pri večini presnovnih procesov in je pomemben tako za kri in čvrste kosti kot tudi za dobro delovanje živčevja. Če nam tega elementa primanjkuje, smo utrujeni, bolijo nas sklepi, smo razdražljivi in dovzetni za stres. Da pa je mangan tako pomemben, so odkrili šele pred kratkim, vendar lahko potrebe po tem elementu zadovoljimo že s četrt kilograma jagod na dan.
Pomembne in visoke osebe na Napoleonovem dvoru so se razvajale z jagodami tudi tako, da so se kopale kar v soku svežih jagod.
Rdeče jagode imajo še eno zelo pomembno lastnost – so namreč močan afrodiziak. Sloves afrodiziaka so dobile po dveh stvareh: izrazito rdeči barvi in cinku, ki ga vsebujejo. Cink pri moških namreč uravnava nivo testosterona, ki ga telo potrebuje za proizvajanje sperme. Ne gre pa zanemariti niti nivo cinka v telesu ženske – več kot ga ima v telesu, prej je pripravljena na seks. Jagode vsebujejo tudi precej antioksidantov, ki pospešijo krvni pretok skozi spolne organe in dajejo veliko energije.
Naravni aspirin
Jagode so močan antioksidant, bogate pa so tudi s fenoli, ki naj bi imeli v organizmu podoben učinek kot aspirin. Zaradi vseh teh lastnosti jagode ščitijo tudi pred rakavimi obolenji in vnetji ter lajšajo bolečine. Fenoli v telesu namreč delujejo tako, da zmanjšajo aktivnost encima, ki s pretiranim delovanjem povzroča med drugim tudi astmo, revmatizem in aterosklerozo.
Jagode so tudi odličen vir vitamina K, joda, kalija, vlaknin, magnezija, bakra ter vitamina B5 in B6. Ščitile naj bi možgane in upočasnile njihov proces staranja, povečevale zmožnosti učenja in izboljšale gibalne sposobnosti, pomagale pa naj bi tudi pri Alzheimerjevi bolezni.
Jagode veljajo za staro preizkušeno domače zdravilo proti slabokrvnosti in bledici. Nekateri ljudje so alergični na jagode in dobijo koprivnici podobne mehurjaste izpuščaje, ki pa kmalu izginejo.
Vsestransko uporabne
Jagode imajo to dobro lastnost, da jih lahko uživate na različne načine, kadarkoli. Odlične so v sladicah, napitkih, v kombinaciji z jogurtom ali skuto in kot dodatek svežim zelenjavnim solatam, odlične pa so tudi za marmelado. Iz njih si lahko pripravite tudi masko za obraz. Vitamin C in A, ki sta v tem sadežu, pomlajujeta kožo.
Jagode so primerne tudi za tiste, ki bi radi shujšali, saj imajo malo kalorij in zmanjšujejo tek.
Uporabljamo lahko plod, listje in korenino, torej celotno rastlino
Plodovi se obirajo junija, julija in avgusta, listje maja, junija, julija in še v avgustu, korenino pa septembra. Iz svežih plodov lahko pripravljamo džeme, sirupe, kompote, marmelade, peciva, sladoled, želeje, vino in osvežilne napitke. Najboljši in najbolj zdravi so sveži plodovi.
Za telo in zdravje
Že samo pogled na živordeče sadeže v nas sproži pravo zadovoljstvo, zato ni čudno, da jagode zelo cenijo tudi slikarji tihožitij. Da sploh ne govorimo o njihovem veličastnem sladkem okusu … Vendar jagode zmorejo precej več: imajo malo kalorij in z veliko vitamina C ščitijo pred neprijetnimi poletnimi prehladi. Imajo tudi veliko kalija, ki je pomemben za živce in mišice. Skrbijo za odvajanje vode iz telesa in s svojim bogastvom mineralov uskladijo ravnovesje mineralnih snovi.
Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi jagod?
Kljub temu, da je ta sadež tako predrzno okusen, ga je zelo enostavno uporabljati. Preden jagode zaužijemo, jih moramo le dobro oprati in že jih lahko uživamo cele ali narezane na majhne koščke. Priporočljivo je, da jagode zaužijemo čim prej, saj zelo hitro oslabijo. Pri tako okusnem sadju pa to zagotovo ne predstavlja velikega problema.
Zdravje v jagodah
V naravni medicini so v uporabi gozdne jagode, saj po kvaliteti in hranljivih snoveh močno prekašajo gojene vrtne jagode. Prekašajo jih tudi po vsebnosti vitaminov.
Njihovo zdravilnost dokazuje tudi dejstvo, da redno uživanje jagod deluje odvajalno in čistilno ter krepi celoten organizem. Izvrstne so tudi za nego vaše kože. Vračajo ji sijaj, prožnost in čistijo pore, z jagodami pa si lahko umijete zobe. V zdravilstvu in zeliščarstvu imajo širok spekter uporabe.
- Jagode priporočajo slabokrvnim osebam.
- Korenine in listje gozdnih jagod uporabljamo kot sredstvo proti driski. Iz listja lahko naredimo čaj izjemne zdravilnosti.
- Svež plod gozdne jagode z mlekom, vinom ali limoninim sokom pomaga ledvičnim bolnikom, zdravi zlatenico in krepi srce.
- Jagode proti bolečinam v želodcu: v liter jedilnega olja damo kilogram gozdnih ali vrtnih jagod in pustimo na soncu dva meseca. Uživamo po eno jušno žlico trikrat dnevno.
- Jagode za čiščenje ledvičnih kamnov, žolčnih kamnov in mehurja: če imate težave z ledvicami in žolčnim mehurjem, je treba vsak dan pojesti po 1 kg zrelih gozdnih jagod z jogurtom, vinom ali limoninim sokom. Zunaj sezone lahko uporabljamo tudi sušene jagode ali jagodni sok ali marmelado.
- Jagode proti diareji: pri lažji diareji 15 g korenin jagod kuhamo 5 min v četrt litra vode, pustimo pokrito še 10-15 min, potem pa precedimo in pijemo toplo nekajkrat dnevno. Pri hujši diareji kuhamo 400 g jagodnega listja v 1,5 litra dobrega domačega žganja, dokler se napol ne skuha. Pijemo eno kavno skodelico vsake 2-3 ure.
- Jagode za čiščenje krvi: napravimo mešanico dveh jušnih žlic sesekljanih listov in korenin jagod ter 1 jušno žlico sesekljanih listov rožmarina
- Jagode uporabljamo tudi proti ledvičnim boleznim, hemoroidom in arteriosklerozi, kožnim obolenjem, čiru na želodcu, slabokrvnosti, za nižanje visokega krvnega tlaka, živčne napetosti in za boljšo prebavo.
JAGODE V KUHINJI
Receptov, ki vsebujejo gozdne ali vrtne jagode, ni mogoče prešteti, mi pa si oglejmo nekaj zanimivih in uporabnih.
Jagodna marmelada
Sestavine za jagodno marmelado
3 kg svežih jagod
250 g sladkorja, ki ni bel
6 žlic limoninega soka
Postopek priprave
Jagode očistimo zelenja in narežemo na koščke. V lonec vsujemo sladkor, dodamo limonin sok in narezane jagode. Premešamo in pustimo nekaj minut, da se sladkor vsaj malo raztopi. Kuhamo približno 10–15 min in med kuhanjem redno mešamo. Nekaj jagod samih razpade, druge pa pretlačimo s paličnim mešalnikom, tako da nastane kaša. Najbolje pa je, da jagode niso popolnoma zmečkane v tekočino in da ostane nekaj celih koškov jagod - odvisno od posameznika, kakor komu ustreza. Peno, ki ostane na vrhu, sproti odstranjujemo.
Marmelado še vročo napolnimo v tople kozarce do vrha. Pomembno je, da sta pokrovček in kozarec suha. Do suhega obrišemo zunanji in zgornji rob kozarca ter notranji rob pokrovčka. Vlaga v tem delu namreč lahko povzroči, da se marmelada pokvari. Napolnjene kozarčke pokrijemo z brisačo ali odejo, da se počasi hladijo. Ko so popolnoma hladni, jih pospravimo v hladen in temen prostor.
Jagodni tiramisu
Kaj potrebujemo za dober jagodni tiramisu:
Kavo skuhamo in jo malo sladkamo, precedimo jo in ji dodamo rum. V to tekočino namakamo piškote in jih polagamo v pekač. Jagode zmiksamo. Posebej si pripravimo kremo: jajca ločimo iz beljakov in naredimo sneg, rumenjake pa zmešamo s sladkorjem in v to previdno vmešamo mascarpone ter beljakov sneg. Na namočene piškote damo polovico kreme, nanjo zmiksane jagode in na vse to naložimo še eno plast namočenih piškotov. Na vrh spet kremo, ki jo po vrhu posujemo z naribano čokolado.
Jagode in šampanjec
Jagode se prav neverjetno dobro ujemajo s šampanjcem, čokolado in smetano!
Sestavine za pripravo:
Jagode operemo in jih damo v skledo, poškropimo jih s češnjevim likerjem in pustimo stati pol ure - premešamo jih in pazimo, da se ne zmečkajo. Po 30 minutah ji damo v kozarce, potresemo s sladkorjem v prahu in kozarce damo v hladilnik, dokler ne serviramo. Kozarce pokrijemo s prozorno folijo. Tik preden pijačo ponudimo, jagodam dodamo ohlajen šampanjec.
Jagodni sladoled
Jagode so sadje, ki je dokaj hitro, če jih ne porabimo, podvrženo gnitju. Uporabiti jih moramo čim prej in jih pri večjih količinah ne moremo hitro pojesti, če pa iz njih napravimo slasten sladoled, ga lahko shranimo v hladilni skrinji.
Sestavine za jagodni sladoled:
Postopek priprave
Jagode zmeljemo v kašo in jim dodamo sladkor v prahu in jogurt. Sladko smetano stepemo in jo rahlo zamešamo jagodam, sladkorju in jogurtu. Tako pripravljen sladoled damo v primerno posodo in v hladilno skrinjo najmanj za 12 ur.
Na podoben način lahko naredimo sladoled tudi iz drugega sadja.
Jagodni liker
Potrebne sestavine:
Postopek priprave
Vrtne jagode na drobno narežemo in v kozarec naložimo plast jagod, posujemo s sladkorjem, ponovno dodamo jagode in nato sladkor - ponavljamo. Postavimo na sonce in vmes nekajkrat pretresemo, da se sladkor stopi, nato precedimo skozi gazo in dolijemo žganje. Če želimo bolj blag liker, dodamo nekaj vode.
Kako obdržati jagode sveže do DVA tedna
Težava s sadjem je v tem, da ne ostane dolgo sveže, kar je še posebej moteče pri jagodah. Objavljamo preprost trik, kako jim vseeno zadržati svežino ...
Ta nasvet za ohranjanje svežine lahko uporabite tudi pri češnjah, grozdju, lubenicah, melonah in seveda pri vseh vrstah jagodičevja. Največji uspeh boste imeli seveda pri jagodah, ki kmalu po tem, ko jih iz trgovine prinesemo domov, izgubijo čvrstost in slasten videz.
Da bi jagode ostale sveže tudi do dva tedna, potrebujete jabolčni kis, ki ga zmešate z vodo v razmerju 1 : 10. Jagode potopite v tako pripravljeno mešanico in jih pustite vsaj 5 minut, nato jih dobro sperite in ocedite. Odložite jih na kuhinjsko krpo in pustite, da se posušijo. Šele potem, ko so povsem suhe, jih dajte v čisto posodo in postavite v hladilnik.
Dva tedna svežine je seveda maksimalna doba, ki jo lahko dosežemo. Večinoma bi bilo dobro, če bi jagode pojedli vsaj po enem tednu od obiranja.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Jagode-Lepota-Zdravje
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
