So se ti že kdaj vaje zavlekle in ni bilo časa za kosilo na bone ali obisk trgovine pred naslednjim predavanjem? Si pozabil prinesti kosilo od doma? Avtomati na fakulteti ponujajo kar nekaj hitrih rešitev za potešitev lakote, a ni vseeno, kaj izbereš. 

Na žalost je večina hitrih `rešitev´ kaloričnih in nezdravih. A med ponudbo lahko najdeš tudi kaj primernega.

Jejte kot Michael Pollan

Michael Pollan je avtor knjige In Defense of Food (2008, Penguin Press), v kateri kritično obravnava načine, ne samo, kako jemo, ampak tudi, kako nam narekujejo, da naj jemo. Pravi, da je uživanje hrane “način razmišljanja, ki dvigne hranljive snovi nad samo hrano, navsezadnje je hrana pol zdravja.“

Njegov recept: Večerjo skuhajte sami. “S tem, ko si vzamemo čas za obrok, vzgajamo otroke, postajamo bolj zdravi in zadovoljni.”
Poglejmo si nekaj nasvetov Michaela Pollana:

Nekoč smo se jih "bali" zaradi holesterola, danes veljajo za najbolj zdravo hrano na planetu.

Najnovejše raziskave so pokazale, da so jajca prava super hrana. Vsebujejo malo ogljikovih hidratov, a veliko proteinov in maščob. So zelo nasitna in sijajni zaveznik pri izgubi kilogramov, zato so idealna hrana za zajtrk. Poleg tega so polna vitaminov in mineralov in veljajo za eno izmed najbolj hranljivih živil. Poleg vitaminov A, B12 in B2, vsebujejo še vitamine D, E in K ter kalcij in cink.

Pomanjkanje vitamina D lahko povzroči slabo voljo.
Kratki in mrzli dnevi lahko slabo vplivajo na počutje, v veliki meri je to povezano s pomanjkanjem vitamina D, ki je ključnega pomena tudi za ohranjanje zdravih kosti. Zimsko "slabo voljo“ pa lahko odženemo s pravilno prehrano.

To so živila, ki so bogata z vitaminom D.

Jajca 
Jajca so bogat vir mineralov in vitaminov, treba pa je vedeti, da se vitamin D nahaja le v rumenjaku, zato ga iz dietnih razlogov nikar ne zavrzite.

Ste že slišali za nordijsko dieto? Ta prehranjevalni načrt vsebuje živila, ki so značilna za države severne Evrope, obljublja pa dolgoročne rezultate.
Kadar govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo sredozemske kuhinje, ki vsebuje predvsem ribe, sadje in zelenjavo. Tovrstna prehrana zmanjšuje verjetnost nastanka srčno-žilnih bolezni in tudi sladkorne bolezni tipa 2, je pa tudi nizkokalorična.

Skandinavski raziskovalci pa so že pred leti ugotovili, da sredozemska živila le redkokdaj zaidejo na krožnike prebivalcev severnih predelov Evrope, zato so razvili svoj prehranjevalni sistem, ki je prav tako zelo zdrav, vsebuje pa le lokalna živila.

Presnova se pospeši, kadar se gibamo. Po dognanjih britanskih znanstvenikov pa jo lahko pospešimo tudi med spanjem – če bomo pol ure pred odhodom v posteljo pojedli to živilo.

Hujšanje med spanjem? Če gre verjet britanskim znanstvenikom in njihovi študiji, ki je bila objavljena v reviji British Journal of Nutrition, to ni daleč od resnice. S pravo hrano lahko namreč vplivate na presnovo. To boste pospešili, če boste pol ure pred spanjem jedli skuto.

Imam majhna otroka, ki nočeta jesti jedi iz hladilnika, torej hladne. Zanima me, ali bi naredila kaj narobe, če bi jima jogurt segrela vsaj na sobno temperaturo. Bojim se namreč, da bi se v njem na toplem razvile bakterije.

Svoje čase smo kislo mleko jedli iz sklede, ker je zorelo na sobni temperaturi, pojedli pa smo ga še isti dan. Industrijsko pripravljen jogurt lahko segrejemo tako, da ga pustimo v zaprti in originalni embalaži na sobni temperaturi do dve uri in nato pojemo ves izdelek. Če bomo naredili tako, potem ni prav nobenega tveganja za zdravje.

ZPS: Svetovni dan hrane Vzemite si čas za (pre)hrano
Letošnji svetovni dan hrane poteka pod zgovornim sloganom »Naša dejanja vplivajo na našo bodočnost« - za svet brez lakote do 2030, #Zero hunger (Za svet brez lakote). Tema žal ponovno postaja aktualna. Po podatkih FAO na svetu kar 820 mio ljudi trpi za pomanjkanjem hrane.  

Glede na številne akcije dobrodelnih organizacij, se tudi v Sloveniji temu nismo izognili. V našem vsakdanjem okolju pa smo pravzaprav soočeni z dvojnostjo, ko na eni strani narašča delež populacije s prekomerno težo in debelostjo, na drugi pa se posamezniki soočajo s pomanjkanjem.

Piše: Maja Marsetič v novi številki Karme plus

Zdravje je temeljna vrednota vsakega izmed nas. Omogoča nam, da lahko delamo, se gibamo, ustvarjamo, se zabavamo, živimo v skladu s svojimi željami in pričakovanji. Zato je prav, da poskrbimo zase in naredimo vse, kar je mogoče, da bi se dobro počutili in ostali zdravi. Ker se življenjska doba podaljšuje, moramo biti sposobni delati, se lahkotno gibati, plesati in še marsikaj drugega tudi v starejšem obdobju, tu pa nam je v veliko pomoč pravilno prehranjevanje.

Pomena prehrane se pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Ne pustimo, da nas bolezen popelje v spremembe, raje pravočasno spoznajmo svoje prehranske navade in jih spremenimo! S pravilnim prehranjevanjem bomo zdravi in bomo ostali telesno in psihično vitalni vse življenje. Naj to postane naš cilj.

Projekt Študent - veš, kaj ješ (ŠTUDIRAM, HRANO PREMIŠLJENO IZBIRAM)
Študentje, ki spadajo med mlade odrasle se pogosto nezdravo prehranjujejo, predvsem sta problematična ritem prehranjevanja in število dnevnih obrokov. Zato v projektu Študent - veš, kaj ješ s številnimi aktivnostmi nagovarjajo študente, ponudnike subvencionirane študentske prehrane in ponudnike avtomatov na fakultetah z namenom spodbujanja bolj zdrave izbire.

Projekt Študent - veš, kaj ješ (Študiram, hrano premišljeno izbiram) izvaja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija (MZBIS) in s finančno podporo Ministrstva za zdravje.

Kaj pomeni 80%? Pomeni več stvari a naj najprej naj razjasnim nekaj pojmov. Včasih so ljudje umirali od lakote, danes je slika drugačna. Iz revščine smo kar padli v obdobje ko je vsega preveč, trgovine so natrpane s hrano, oblačili, takimi in drugačnimi produkti, ki jih nujno rabimo ali pač ne?

Saj veste ko greste v trgovino samo po navaden kruh in stojite pred policami, berete deklaracije, iščete kateri kruh je tisti pravi, najbolj zdrav oz. najmanj škodljiv in katerega sploh naj kupimo? In tako je z vsemi izdelki, seveda če nam je sploh mar kaj damo vase...

Čeprav sladkor ni priznan kot sredstvo, ki povzroča odvisnost, pa vemo, da se število odvisnežev od njega močno približuje številu prebivalstva v razvitem svetu.  Bolj kot si tega ne priznamo (tipično za odvisnike), bolj posegamo po sladkem. Industrija si veselo mane roke, mi pa trpimo pod težo kilogramov in bolezni, ki si jih z uživanjem sladkega naložimo sami.

Sladkor je marsikomu položen že skoraj v zibko. Tako nekatere sodobne mamice svojim dojenčkom ponujajo instant čaje, piškotke za dojenčke, sladke kašice. In še preden se otrok osvobodi pleničke, natančno pozna vse vrste sladkarij.

Sodoben potrošnik v borbi s časom pogosto izbira le s pogledom na sprednjo stran izdelka, torej na del embalaže, ki je pravzaprav v veliki meri oglasni prostor izdelka, manj pogosto pa preveri informacije na označbi. A, če ne pogledamo seznama sestavin in hranilne vrednosti živil, lahko kupimo mačka v žaklju. Zato je pomembno spodbujati potrošnika, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil.

Z zdravju koristnejšim izborom živil potrošniki podpirajo lastno zdravje, a hkrati sporočajo trgu, da si želijo več zdravih izbir, ter s tem vplivajo na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za vse nas. Da bi potrošniki hrano izbirali informirano, in da bi posegali po zdravih izbirah, je tudi cilj države.

Primerjalno ocenjevanje žit za zajtrk, namenjenih otrokom: Večini rdeča luč za sladkor
Žita za zajtrk so izdelki, ki jih potrošniki pogosto izbiramo za zajtrk predvsem zato, ker so zelo priročna ter jih lahko hitro in preprosto pripravimo. Žal se velikokrat izkaže, da so zaradi visoke vsebnosti sladkorja bolj primerna za sladico kot za zajtrk, kar se je izkazalo tudi primerjalnem ocenjevanju, ki ga je izvedel MIPOR.

Le en izdelek je bil ocenjen dobro, deset jih je dobilo oceno povprečno in pet oceno nezadovoljivo - predvsem zaradi neprimernega prehranskega profila oziroma velike vsebnosti sladkorja, dodanih nepotrebnih aditivov in arom, potratne embalaže in slik na njej, ki nagovarjajo najmlajše. Vsi rezultati do prosto dostopni na www.potrošnikovZOOM.si.

Ker je prav zdaj čas za nabiranje divjih ali kupovanje gojenih jesenskih prehranskih dobrin, ni odveč, če si jih omislimo kako košaro ali kilogram več in pripravimo vsaj nekaj shrankov za zimo. Uporabimo kakovostno sadje in zelenjavo, po možnosti ekološko pridelano oziroma preverjenega porekla. Vraža, da gre vlagati predvsem manj kakovostne surovine, ne vzdrži primerjave s shrankom, pripravljenim iz najodličnejšega sadja ali zelenjave.

Med sušenjem in vkuhavanjem resda razpade vsaj polovica na toploto občutljivih vitaminov torej vitaminov iz skupine B ter vitaminov C in K –, pa tudi vsi encimi, ki pa se med sušenjem pri nižjih temperaturah deloma ohranijo. Antioksidanti se ob pozorni predelavi večidel ohranijo, rudnine tudi. Kaj več sploh še hočemo? No, presežni kozarec ajvarja ali izabelinega soka že ne škodi.

Piše: Bilka Baloh

Raziskavo o tem je naredila Ann Wigmore, ki je namočila različna semena, nato jih je sušila na različnih temperaturah in zatem spet namočila. Semena, ki so v sebi ohranila nespremenjeno encimsko sestavo, so vzklila. Po njenih ugotovitvah so semena vzklila spet, kadar so bila izpostavljena nižji temperaturi od 49oC.

V učbenikih za biologijo so podatki nekoliko drugačni, saj navajajo optimalno temperaturo delovanja encimov od 25oC do 50oC, dr. Edward Howell pa v svoji knjigi “Enzyme Nutrition” piše, da uničenje encimov nastopi pri temperaturi okoli 47oC, a šele, ko ji je hrana izpostavljena dalj časa. Hrana, v kateri encimi še niso uničeni, je ob pritisku na ustnice lahko topla in nikakor vroča.

Anketa: Berete oznake na živilih?

Informacija o sestavinah in hranilna tabela na izdelku predstavljata njegovo osebno izkaznico. Jo preberemo, jo razumemo? Označbe in hranilna vrednost navedena na embalaži so pomemben vir informacij na živilih, s pomočjo katerih lahko izberemo izdelek, ki bo najbolje ustrezal našim željam in pričakovanjem.

Za vas smo pripravili anketo o branju označb in hranilne vrednosti na predpakiranih izdelkih.

Primerjalno ocenjevanje ponudbe in označevanja brezglutenskih menijev na študentske bone
V tokratnem primerjalnem ocenjevanju so strokovnjaki MIPORja v treh slovenskih mestih, kjer je veliko študentske populacije, obiskali devet gostinskih obratov, ki ponujajo študentska kosila na bone.

Preverili in ocenili so, na kakšen način imajo na prodajnih mestih označen gluten in druge alergene, ali je osebje poučeno o glutenu in ali poskrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije z alergenom. Že majhna napaka lahko namreč povzroči, da bolnik zaužije toliko glutena, ki lahko povzroči hudo reakcijo in okvaro tankega črevesja.

Stiska s časom sodobnega človeka spremlja praktično vse odraslo življenje. Spomnim se, ko sem bila otrok... Moje prvo srečanje s šolo je bil vstop v malo šolo pri 6 letih – seveda je bila še 8-letka. V vrtec nisem šla nikoli (danes lahko rečem samo »žal« - ampak pustimo zdaj to), saj sta se starša brez težav organizirala tako, da je eden izmed njiju delal dopoldne, drugi popoldne.

Tisti, ki je bil zjutraj doma, je skuhal kosilo, oziroma večerjo, v službi pa so tudi imeli organizirano toplo malico. Danes je slika precej drugačna... Dejstvo je, da je časa na voljo zelo malo – sploh če hočemo imeti kaj od življenja. Vendar da se. Le potrebno se je dobro organizirati.

Število tistih, ki ne uživajo mesa in živalskih izdelkov narašča, pa se s tem viša nivo zdravih ljudi?

Odločitev zakaj se odločimo za veganstvo, vegeterijanstvo je stvar posameznika, eni zaradi zdravja drugi zaradi etičnih načel, zaradi ljubezni do živali itd.. Pri tej odločitvi je zelo pomembno, da se dobro podučimo o takšnem načinu prehranjevanja, da dobimo dovolj vitaminov, mineralov ter hranil v naše telo. Ljudje, ki na to pot stopijo oboroženi z znanjem, kateri ta stil življenja zares živijo z dušo in srcem in ki svoje obroke pripravljajo sami, so sigurno na pravi poti.

Kaj sploh je zdravje? Ob besedi zdravje večina najprej pomisli, da je zdrav tisti, ki pač ni bolan… vendar zdravje je veliko več…zame je zdravje poleg odsotnosti bolezni seveda, tudi: dobro počutje, da nismo utrujeni, izgled kože, las, telesa, ravnovesje uma telesa in duha, zdravo, vitko in vitalno telo itd.....Se pravi, da je za zdravje človeka pomembno poleg odsotnosti bolezni tudi zadovoljstvo, družbeno in čustveno dobro počutje in kvaliteta življenja nasploh.

Zelenjava oziroma sadje nosi v sebi vzorec, ki je podoben telesnemu organu ali fiziološki funkciji telesa. Ta vzorec deluje kot znamenje ali znak in hrani ter zdravi telesne organe.

Oglejmo si nekaj teh podobnosti in blagodejnih koristi.

Ponev iz litega železa je pred iznajdbo teflona, poznano rakotvorno spojino, služila kot površina za kuhanje proti sprijemanju. Medtem ko teflonske ponve izgubijo svojo najboljšo lastnost že v roku dveh let, postaja dobra stara ponev iz litega železa z leti vedno boljša.

Dolgoživost je tista, ki daje litemu železu status odličnega in “zelenega” kuhinjskega pomočnika. Predstavljajte si, da vam posode za kuhanje ne bi bilo potrebno nikoli več zamenjati. Res je, da morate posodo iz litega železa vzdrževati nekoliko bolj kot njihove kemično izpopolnjene dvojnike, vendar jo bodo lahko uporabljali vaši otroci in celo njihovi otroci. Poleg neverjetne dolgoživosti in trpežnosti, ki jo ponuja ponev iz litega železa, njena gostota in teža enakomerno razporedita in vzdržujeta vročino; tako lahko kuhate tudi na majhnem ognju.

Ko estrogen ni več samo ženska težava ... 
Ko slišimo besedo estrogen, pomislimo na žensko telo. Ta hormon, ki smo ga dolgo časa označevali za ženski hormon, pa imajo tudi moški. Povzroča moške prsi, povečan trebuh in ja, žal tudi nizek libido. 

... in ga je odločno preveč
Danes ima povprečen moški od 15 do 50 % manjši nivo testosterona kot pred 50 leti, na ta račun pa se je povečal nivo estrogena. Temu lahko rečemo prava epidemija! Prizadeti so predvsem moški po 30. letu.