Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sobota, 8. april 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Kako doseči cilj? Kakovost naših življenj je togo povezana s širino našega obzorja, s kakovostjo razumevanja stvarnosti in sebe. Kakovost zavedanja in kakovost življenja sta torej ozko povezani. Zavedanje širimo z novim znanjem. Sedanja civilizacija gore problemov, ki nas tarejo, s starim znanjem ne more rešiti.
Einstein je dejal, da problemov ne moremo zadovoljivo obvladati, dokler se ne dvignemo nad raven, na kateri so nastali. Šele ko jih vidimo z drugačne perspektive, se pokažejo nove možnosti. Takšno perspektivo odpira zavedanje duhovnega ozadja stvari. Ne gre le za nove informacije v okviru starih konceptov; gre za nov koncept razumevanja, ki človeka postavlja v novo, osrednjo vlogo.
sreda, 5. april 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sreča in gon po spoznanju Vsak od nas je iskalec sreče. To, kar si razlagamo z željo po sreči, je nekaj, kar ima mnogo večji, kozmični smisel in pomen. Ali obstaja kaj pomembnejšega od spoznanju svoje resnične identitete, ko se speče človeško bitje prebudi in se zave, da je eno s Stvarnikom?
Globoko v sebi se zavedamo, da v tem leži naša izpolnitev. Ko si želimo biti srečni, se želimo v resnici dotakniti svojega božanskega bistva, spoznati želimo tisto, kar smo. Ko smo srečni, smo v stiku s »seboj«. To se zgodi le takrat, ko um umolkne, ko ego utihne in doživljamo mir, prežet z radostjo. "Običajna sreča" so trenutki, ko vzpostavimo stanje s svojim duhovnim jedrom; a radost in mir občutimo le, dokler ju ne prežene vladajočii tiran - ego.
torek, 4. april 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Miran Zupančič
Idejo, ki jo je leta 1949 obdelal George Orwell v svojem znamenitem romanu 1984, so uporabili v televizijski igri Veliki brat. Orwell je meril na komunizem, ki je človeštvu sicer obljubljal uresničitev ideala svobode, enakosti in bratstva, v resnici pa ga je bolj in bolj zapiral v stekleno prozorno hišo, v katero je smela vstopiti samo partija. Z omenjenim prikazom totalitarnega režima se Orwell ni kaj dosti oddaljil od resničnosti.
Svet mora torej postati viden, presojen. Drug o drugem želimo vedeti vse: kaj počnemo in kakšni smo. Internet nam vneto pomaga zadovoljevati našo radovednost. V ozadju pa še vedno deluje Veliki brat, velika, vseobvladujoča oblast, ki želi imeti pregled nad svojimi podložniki do njihovih največjih intimnosti. Sodobni medijski spektakel Veliki brat je le različica. V nerazumevanju in nesporazumu o demokraciji vsakdo verjame, da ima pravico vedeti in videti, kaj se dogaja v drugem človeku. V televizijski seriji Veliki brat se izgubi še zadnji ostanek človekovega dostojanstva.
sobota, 1. april 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Kje iskati? Globoko vtisnjeni žeji po samospoznanju sledimo nezavedno in se sprva niti ne zavedamo, kaj iščemo. Nekaj nas preprosto sili v izkustva, v katerih bi življenju prišli bolj »do dna«. Nekateri potujejo na različne konce sveta, kjer si obetajo v ustreznejšem okolju sebe in življenje bolje spoznati.
Drugi poskušajo do sebe prodreti tako, da »zgostijo čas« v kakem ekstremnem športu, ko hitrost ali napetost pomagata drastično povečati koncentracijo in doživljanje življenja. Tretji pa iščejo odgovore v opojnih sredstvih, ki odpirajo vrata v svet neznanega.
četrtek, 30. marec 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Ne obstaja človek brez bolečine, a če tak človek obstaja, potem to ni človek.
Te besede sem nekoč nekje prebral, v trenutkih lastne bolečine, ki mi je prinesla
nova spoznanja.
Obstojajo rane katere bolijo, obstojajo rane za katere ni anestetikov. Obstojajo
bolečine katere nas lahko propeljejo do točke norosti. Toda rane niso samo fizične
narave. Mnogo hujše so duševne bolečine, rane srca. Še posebno če te nekdo razočara,
te ne sprejema, če ti ni dal ljubezni, ki si jo pričakoval, te vrgel iz službe
in ti tako ogrozil eksistenco....v nas je torej rana, ki nas boli. Od teh notranjih
ran srca ponoči ne spimo, se prebujamo preznojeni s krikom na ustih in strahom
občutimo kot da je še neka zgoščena prisotnost v naši sobi. So razočaranja,
ki jih zelo težko pozabiš in, ki ti ob misli na to skrčijo želodec od bolečine
in te stisnejo okoli srca ter te tako preženejo v počasno umiranje, tako počasi
veniš.
sreda, 29. marec 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Življenje je niz izkustev, ki pa niso vsa enako pomembna. Če bi bila, bi bilo povsem vseeno, kako živimo. Med vsemi izkustvi ima eno še posebno vrednost in težo. Obstaja najpomembnejše in najveličastnejše izkustvo, ki mu ni para. Kaj bi to lahko bilo? To je izkustvo prepoznave naše življenjske Biti, iskre življenja, ki nas oživlja. V nas je globoko vsajeno nezavedno hrepenenje po razkritju naše resnične identitete in prav to je tisto, kar nas žene naprej.
Ni jih malo, ki verjamejo le tisto, kar lahko preverijo s fizičnimi čuti. Toda v življenju vsakogar se nekega dne zgodi premik, ko se tako omejena predstava o svetu zamaje in prodre spoznanje, da obstaja še nekaj več kot le materialni svet. Spozna, da ni le gmota mesa z nekaj vsebovane kemije in elektrike.
nedelja, 26. marec 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
SFINGA
Sfinga je že od Starega veka izrazna oblika za nepojasnjene stvari. Najdemo jo v mnogih starih visokih kulturah. Oznaka, pod katero danes poznamo bitje pol človek, pol lev, imenovanega sfinga, izvira iz stare Grčije. Grabežljive in daveče demone smrti so tod imenovali »sphinges«.
To nam kaže, da so Grki mistično bitje sicer prevzeli od Egipčanov, dodali pa so mu drugače niansirano čeprav ravno tako enigmatsko osmišljenje. V samem razvojnem ciklusu, ki ga je doživljalo človeštvo v različnih časovnih obdobjih, so tudi sfingo predstavljali na različne načine. To je videti pri obeh najbolj znanih predstavitvah sfinge: sfinga pri Gizi in sfinga v Tebah.
sobota, 25. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Boj s strahom Preziranje strahu je vedno veljalo za veliko vrednoto. Seveda o strahu govorijo vse mitologije, filozofije in religije. Premagati ga je mogoče le z zvrhano mero poguma in s čistim srcem, polnim ljubezni. Posebno v mitologiji velja, da pozitivne vrednote - dobrota, pogum in čistost - vedno premagajo sovražnika.
Ker je strah proizvod ega, je boj s strahom v resnici boj z egom. O pomenu zmage nad egom govorijo vse pravljice: zmaja, tirana in zlobneža (mačeho), ki simbolizirajo ego, je treba premagati, da bi Sneguljčica, Trnuljčica, Rdeča kapica, princesa (vse predstavljajo dušo) zaživela srečno do konca dni.
sreda, 22. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Izvor strahu Razlog za strah je ego, kajti strah je neposredno povezan z interesi ega. Ta si na vse mogoče načine prizadeva, da bi si zagotovil občutek, da stvari obvladuje, saj s tem gradi svojo varnost; vse naše racionalizacije, izgovori, ambicioznost, pohlepnost in drugi načini za dosego varnosti in udobja so le načini in sredstva za zavarovanje ega. V ustaljenih vzorcih se počutimo varne, strah pa je povezan z vsem, kar to varnost in dominanten položaj ogroža.
Na brezštevilne sisteme prepričanj in svojo predstavo o sebi, ki sestavljajo ego, smo tako močno navezani, da se jih bojimo izgubiti. Srčika vseh strahov je strah pred izgubo ega, lastne (lažne) identitete. A naša resnična identiteta nima z egom nobene zveze.
torek, 21. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Enost se da s poskusom tudi dokazati. Alkimisti so poskušali dokazati, da je temelj vsega zlato, najplemenitejša kovina, v kateri sončeve sile skorajda kristalizirajo in ga lahko izločimo kot bistveno esenco iz neplemenitih kovin. Alkimija nas uči, da so kovine nastale pod vplivom sedmih planetov v temnem naročju zemlje.
V tem pa se razločno kaže tesna zveza med alkimijo in astrologijo. Astrologija nam razlaga pomen živalskega kroga in planetov, alkimija pa pomen elementov in kovin. Njun medsebojni odnos je kot odnos med nebom in zemljo. Njun temeljni zakon je zapisan že na staroegipčanski smaragdni plošči:
«Kar je spodaj, je enako tistemu, kar je zgoraj.«
sobota, 18. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Dejavniki strahu Strah je posledica aktivnosti ega, zato se povezuje s sedmini temeljnimi obrazi ega – s pohoto, pohlepom, ponosom, napuhom, jezo, nezmernostjo in lenobo. Strah se zmanjša, ko posamezno od naštetih hib odpravimo.
Pohlep je v času, ko se iznajdljivi lahko hitro dokopljejo do bajnega bogastva, dobil krila. Nesporno sta pohlep in lakomnost v zahodnem svetu močneje izražena kot na vzhodu. Zasluge za to ima v krščanskem svetu božja zapoved »Ne kradi«, ki je imetje povzdignila v pomemben del stvarnosti vernika, kajti pravica do imetja naj bi bila zagotovljena od Boga. Za nameček je Katoliška cerkev sama velik zgled za kopičenje materialnega bogastva in okoriščanja z njim, prav tako pa se neprestano bojuje za politični vpliv in oblast v krščanskih deželah.
sreda, 15. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Strah pod lupo Strah je alarmno stanje v telesu, posledica notranje miselne predstave, ki jo naš razum tolmači kot grožnjo. Miselna predstava je lahko posledica zunanjega dražljaja ali spomina, ki se ob kakem prožilcu nenadoma pojavi v zavesti. Možganski sistem se na dražljaj odzove zelo burno in z injiciranjem adrenalina, s katerim preplavi telo, doseže številne fiziološke spremembe, katerih namen je zvišati stopnjo občutljivosti, odzivnosti in moči celotnega organizma: krvni pritisk naraste, utrip srca se poveča, dihanje se pospeši, jetra izločijo glukozo, maščobne zaloge pa se pričnejo pretvarjati v energijo.
Krvni obtok je preusmerjen od manj pomembnih funkcij, kot je na primer prebava, v možgane in mišice. Če gre za fiziološki strah, se nenaden energijski impulz pokaže v povečanju moči mišic, ostrejšem zaznavanju, hitrejšem odzivu in večji učinkovitosti ter prožnosti telesa.
sobota, 11. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Oporni skelet civilizacije Na prvi pogled se zdi, da je strah oporni skelet civilizacije. Na vseh ravneh človekovega delovanja je namreč vgrajen v družbene mehanizme in institucije, ki podpirajo družbo. Strah namreč sili v aktivnost. Zaradi strahu človeštvo izgublja ogromno energije in opravlja naloge, ki so popolnoma nepotrebne. Razvite družbe so postale hiperaktivne, to pa jim še malo ni v korist. Ljudje, ki so prepojeni s strahom, nimajo časa za nič drugega.
Strah usmeri pozornost širše družbe v zaželeno smer, poenoti njihov interes in jih aktivira za doseganje skupnih ciljev. Zato je pomembno najti sovražnika, pa čeprav izmišljenega. Države se iz strahu pred različnimi nevarnostmi, povezanimi z zunanjo ali notranjo grožnjo, zavarujejo z različnimi mehanizmi.
sreda, 8. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Obe plati medalje Zaradi strahu počnemo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi počeli: svojo življenjsko energijo usmerjamo v aktivnosti, ki niso ne le nekoristne, temveč uničujejo nas same, sočloveka, naravo in okolje ter prinašajo smrt. Zaradi strahu je človek pripravljen storiti praktično vse, vključno z jemanjem tujega ali lastnega življenja; to pa so dejanja, ki jih ni več mogoče popraviti.
A vsaka stvar ima tudi svojo dobro plat. Napačno bi bilo trditi, da strah izključno negativno vpliva na razvoj civilizacije, saj je prispeval k hitrejšemu evolutivnemu razvoju in omogočil ali pospešil tudi nekatera odkritja, ki so človeštvu v prid. V pradavnini je strah pospešil razvoj miselnih potencialov, prazgodovinskemu človeku je pomagal do večje iznajdljivosti in zanesljivejšega preživetja. Skozi vso svetovno zgodovino je različna ljudstva – predvsem v vojni - spodbujal k ustvarjanju nekaterih velikih dosežkov; takšen izum je denimo radar.
nedelja, 5. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Mi ljudje smo dvojna bitja in živimo dvojno življenje. Razlika je samo v tem, da se tega eni zavedajo drugi pa ne. Zunanji-zemeljski človek v svojem zunanjem svetu ni tisti, ki pridobiva izkušnje in o katerem je govora v duhovnih vodah, temveč notranji, duhovni človek v duhovnem svetu.
Pravi duhovni »sistemi« niso tvorbe uma naravnega-zemeljskega človeka. To so izkušnje notranjega, duhovnega človeka, ki v našem zunanjem naravnem človeku navadno spi – je nedejaven. Če pa se prebudi, pomeni, da se zaveda samega sebe. Zveda se, da je duh iz duha, misel iz mišljenja Boga, duha. Zave se lastne strukture in lastnih moči, ki so tudi strukture in moči duha, ki prežema svet. Zave se resnice.
sobota, 4. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Strah je eden izmed največjih problemov človeka. Spremlja nas vsepovsod in venomer ter deluje na nas s svojo uničevalno močjo. Postal je samoumevna sestavina življenja. Pohablja nas, otopeva in slabi, a ga kljub temu obravnavamo blagohotno, tolerantno in prizanesljivo ter brez pomislekov plačujemo njegov davek. Nad njegovimi učinki in posledicami se velja krepko zamisliti.
Najbolj nevarno je dejstvo, da strahu sploh ne dojemamo kot problem, s katerim se je treba spopadati kot z vsakim drugim. Obravnavamo ga namreč kot sestavni del našega življenja in nekaj povsem običajnega, kot senco, ki nas spremlja na vsakem koraku in se ji ne moremo izogniti. Ker korenini v psihi in se udejanja skozi miselne procese, mu je težko priti blizu, saj niti psihe niti miselnih mehanizmov ne poznamo dobro.
sreda, 1. marec 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Egove zvijače Ob razumevanju njegovega vpliva na dušo lažni jaz uzremo v novi luči. On je ovira na poti do harmoničnega, z zakoni vesolja usklajenega, z lučjo ljubezni obsijanega življenja. Ko se lotimo osvobajanja iz zasužnjenosti z njim nam je v pomoč poznavanje njegovih trikov in mehanizmov delovanja, ki smo jih deloma že osvetlili. A njegova premetenost nam povzroča veliko težav.
Ta se med drugim kaže v tem, da skuša sebe prikazati kot nujno, pozitivno sestavino zavesti. Ustvaril je mit, usklajen z zakonom polarnosti, da obstajata dva dela ega – višji in nižji jaz. Višji naj bi bil dober, vodeč nas k Izvoru, nižjega pa naj bi transformirali s »kultiviranjem«. A to seveda ne drži. Ego, tako višji kot nižji, temelji na lažnih temeljih. Treba se je izviti iz njegovih klešč.
sobota, 25. februar 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Duša v krempljih ega Trenutek povezave duše z egom je v Svetem pismu opisan v zgodbi o izvirnem grehu, ki govori o »izgonu iz Raja«. Zapeljana od kače sta Eva in Adam utrgala jabolko z drevesa spoznanja, ob čemer sta pridobila »znanje«, ob katerem sta se na lepem zavedla svoje golote.
Odprla sta vrata v svet dualnosti. Kača in jabolko sta simbola življenjske sile, ki se v svetu dualnosti izkazuje primarno skozi spolno energijo. Duše so kot ujetnice ega začele ubirati najrazličnejša pota, na katerih so se pogrezale v strah in doživljanje širokega spektra negativnih izkustev.
sobota, 25. februar 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: titanic
Naravno stanje duše je mir. Vsaka duša si izbere take preizkušnje bolečine in težave, da se iz njih nauči, kar je potrebno, da preseže trpljenje. V inkarnaciji naj bi se duša spomnila, kaj se mora naučiti v tem življenju, saj ji je bila ta informacija pri rojstvu izbrisana iz spomina.
Tako kot je zdravje naravno stanje in ne odsotnost bolezni, je človek pozabil, da je božansko bitje, ki se je sposobno samo ozdraviti oz. ostati miren v svojem duhu.
sreda, 22. februar 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Svobodna volja Razvoj kozmične zavesti - božanska igra - je skozi eone postajal vse bolj zapleten. Stvarnik se je domislil, da bi poleg harmonične stvarnosti izkusil tudi neharmonično. Kako to uresničiti? Osebne duše je oplemenitil z genialno domislico - svobodno voljo - da bi skozi vsako od njih lahko raziskoval vesolje na izviren, svoboden način, kar vključuje tudi nasprotovanje njegovi temeljni usmeritvi.
Koncept svobodne volje je zahteval samopozabo – zatemnitev spomina o povezanosti s Stvarnikom - in še vrsto »tehničnih rešitev«, ki so se skozi eone izpopolnjevale in dograjevale. Med najpomembnejšimi sta ego in karma.
torek, 21. februar 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Marsikdo velikokrat pomisli, da bi bilo veliko lažje stopati po poti življenja, če ne bi imeli čustev. Ko nas nekaj vrže ob tla, neskončna žalost, potrtost, strah, obup… Pa bi bilo res lažje? Kaj pa tista čustva, ki nas ponesejo v višave, ko smo srečni, ljubljeni, ko ljubimo, ko nam nekaj uspe in podobno?
Bi se z veseljem odpovedali tudi takim čustvom? Mislim, da ne. In tudi tista prva skupinica čustev, ki nas občasno ohromi, se v nas pojavi z namenom. Večkrat se vprašamo, kaj je meni tega treba, zakaj se zopet počutim tako, zakaj se mi to dogaja, zakaj ravno meni? Ob izkušanju čustev, ki nas osrečujejo, se tega seveda ne sprašujemo, razen s hvaležnostjo. Pa ste pomislili, da so prav vsa čustva naša, izraz naše notranjosti, da so prav čustva naš notranji kompas, ki nam kaže, kje v življenju se trenutno nahajamo, kaj se nam dogaja.
sobota, 18. februar 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Osebna duša Človeška duša naj bi bila med tistimi stvaritvami, ki (prebujena) lahko uporablja največji del Stvarnikovih potencialov. V nasprotju z dušami živali se zaveda same sebe in je namenjena doseganju najvišjega Stvarnikovega cilja. Zaveda se, da je le pomanjšana inačica njenega tvorca, ki ga imenuje »Oče« in sledi njegovemu načrtu.
Njeno poslanstvo je, da se ob koncu cikliranja v reinkarnacijskem kolesu, v katerem se odpira vse višjim spoznanjem, naposled prepozna kot Kreator, tvorec in Izvor vsega, kar je. Ob uresničitvi se duša osvobojena zlije v svoj kozmični Izvor.
petek, 17. februar 2017 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Jaz živim. Kaj pravzaprav pomeni meni živeti? Živeti dolgo, živeti lepše, živeti koristneje ali živeti polno življenje. Življenje si ne moremo podaljaši niti za eno sekundo. Torej življenje ni odvisno od mene. Sem torej v rokah tistega, ki ima oblast nad življenjem in nad smrtjo. Ne glede na to koliko se trudim, ohranjam svoje moči, pa to še ne pomeni, da bom živel dlje kot nekdo drug. Jezus pravi: Zakaj se toliko vznemirjate.Ali lahko samo za las podaljašate svoje življenje?
Ne obstoja ta hrana, niti način življenja, niti umetne metode s katerimi bi se lahko naše življenje podaljšalo. Lahko celo svoje življenje uživaš ne vem kakšno zdravo hrano in umreš v nesreči, vojni... Lahko se celo življenje umirjen, sproščne, samozaveden, ne kadiš, ne piješ. Lahko živiš najbolj optimalno zdravje, paziš na sebe, ne ješ pretežke hrane, pa vseeno obstoja možnost da umreš zaradi neke bolezni ali pa ti odpove nek organ. Ne obstoja način življenja, ki bi ti garantiral daljše življenje. Če te trditve trezno razmisliš, spoznaš da so resnične.