Ali ste že kdaj pogledali okrog sebe in opazili, koliko ljudi se v pogovoru z drugimi ljudmi ''znajde v posebni prisiljeni drži, s prekrižanimi nogami''? Mislim na to, ko stojimo na mestu, čakamo, se pogovarjamo - ali ni naravno, da bi bili obe nogi vzporedno ena ob drugi, jaz pa vedno znova opažam - prekrižane noge – eno nogo damo na mesto čez drugo, človek s tem zgubi svojo stabilnost v pokončni drži, lahko bi ge le malo sunili in bo padel, sicer pa ali ni prav to odraz trenutnega stanja tega človeka?
Kaže na izredno ranljivost, na nemoč obrambe, na duševno stanje prepuščenosti trenutnim dogodkom? Na posebno stanje celotnega človeštva? In vse je prav dobro.
Vidim dve mamici, ki sedita na klopi, druga nasproti druge, pogovarjata se o vsakdanjih rečeh. Obe imata prekrižane noge. Ali niso njune prekrižane noge tudi sporočilo ''ne morem ti pustiti blizu, ker preveč boli – rada bi bila sama''. Pa čeprav se pogovor vedno znova nemoteno odvija naprej…, o otrocih, službi, partnerstvu…
Skrita simbolika prekrižanih nog je bila enkrat že razložena, vendar ali ste bili dovolj pozorni, dovolj vztrajni z učenjem, da bi jo spoznali? Ali ste besede ''jaz sem pot, resnica in življenje'' vzeli za svoje, za vse - človeške?
Ko je prišla njegova ura, so ga vojaki odpeljali na kraj, ki se imenuje ……., pribili so ga na križ, mu razprli roke, on pa je bil sam, nase je vzel vse grehe človeštva. A vendar je ta isti človek izrekel tudi besede ''jaz sem pot, resnica in življenje'' in še, ''blagor njim, ki niso videli, pa so verovali''. Vidna navzočnost vedno znova prekrižanih nog in odprtih rok je med nami, tukaj in zdaj.
Ali imate odprte oči, ali imate odprto srce za skrito resničnost sporočilnosti slehernega trenutka, ki Vam je podarjen v življenju, ali ste pozorni na ljudi ''s prekrižanimi nogami'' in ste do njih prav zaradi tega še bolj prijazni, sočutni – v njih se namreč izpolnjujejo besede ''in za njim je šla velika množica…'' in ali boste dovolili, da se izpolnijo tudi v Vas besede ''gledajo – pa ne vidijo, iščejo pa se jim odmika''.
Veliki časi so danes, razodevajo se posameznikom, ki verjamejo v onkraj upanja, razodeli se bodo kmalu vsem tistim, ki v vsakem človeku vidijo svoj odsev, brata, sestro, živega in resničnega človeka, ki je podoba neskončnega. Drugi pa…, sprejmite jih takšne, v svoje dobro!
Ali ste že kdaj pogledali okrog sebe in opazili, koliko ljudi se v pogovoru z drugimi ljudmi ''znajde v posebni prisiljeni drži, s prekrižanimi nogami''? Mislim na to, ko stojimo na mestu, čakamo, se pogovarjamo - ali ni naravno, da bi bili obe nogi vzporedno ena ob drugi, jaz pa vedno znova opažam - prekrižane noge – eno nogo damo na mesto čez drugo, človek s tem zgubi svojo stabilnost v pokončni drži, lahko bi ge le malo sunili in bo padel, sicer pa ali ni prav to odraz trenutnega stanja tega človeka?
