Duhovni učitelj se pojavi tam, kjer je trpljenje Nekateri ljudje naj bi imeli sposobnost komuniciranja z onostranstvom in dušami pokojnikov. Svetovni popotnik in duhovni iskalec Čandrapati* iz Gotovelj pri Žalcu je na svojih potovanjih večkrat imel videnja duhov - v Ukrajini je videl nemške vojake iz druge svetovne vojne; v amfiteatrih v Rimu in Puli zatrjuje, da kar mrgoli duhov; zaznal je tudi duše ponesrečenih v letalski nesreči DC-9 na Korziki.
Lani pa se mu je pripetilo nenavadno doživetje: povezal se je z dušo dekleta, ki se je pri dvajsetih letih smrtno ponesrečila, poleti leta 2015, in leto dni ostala ujeta v astralnem svetu.
Vse skupaj se je začelo s sanjami, ki jih je imel na Marijino vnebovzetje 15. avgusta lani, bil je ponedeljek, se spominja. V njih je videl dekle s črnimi dolgimi lasmi. Ko se je zbudil, ni vedel, kdo je to in od kod je to prišlo. V torek je šel v Celje prodajat knjige. Vodila ga je neka sila in se je izgubil v predelu Celja, katerega sicer dobro pozna. Zunaj pred hišo na dvorišču je bila neka gospa, šel je do nje in ji rekel, da se je izgubil. Vprašal jo je, če jo zanimata joga in duhovnost. Odgovorila je, da jo, odkar ji je umrla hčerka.
ZAČUTIL DUŠO DEKLETA
Povabila ga je v hišo in med pogovorom je občutil močno bolečino. Opravičil se ji je, ker je začel jokati. Ženska je bila strta od bolečine, bilo je leto dni od nesreče. Rekel ji je, če mu prinese hčerkino fotografijo. Šla je ponjo in ko je pogledal, je bilo na njej dekle iz njegovih sanj.
Čandrapati verjame, da ga je dekle vodilo k njeni mami, da pomaga njej in mami. Z mamo sta se dogovorila za poseben obred, ki ga je opravil nekaj dni po tem ob polni luni. Naredil je šradho - obred, v katerem pokojnemu daruješ hrano. Začutil je dušo dekleta, da je bila radostna, hvaležna, konec je bilo njenega trpljenja. Takrat je mislil, da je kot medij opravil dobro delo, mamo je še občasno poklical, saj ji je še vedno bilo hudo.
Ampak januarja so se začele z njim dogajati čudne stvari. Nenadoma so ga začeli obhajati močni strahovi, takega se sploh ni poznal. Več tednov si ni upal sesti v avto; če je videl avto, ga je kar stisnilo. Imel je paranojo, fobije, dobil je drisko, ki je trajala več kot dva tedna, imel je vročino, jedel je minimalno in je začel hujšati, ni se mogel več normalno sprehajati.
Poklical je svojega duhovnega prijatelja in mu zaupal svoje težave. Ta je rekel, da je očitno povlekel karmo dekleta nase in da je prevzel nase vse njeno trpljenje.
Vsak dan je opravljal sadhano - svojo duhovno prakso, bral je Ramajano in recitiral Hanuman Chaliso. To mu je veliko pomagalo, da vpliv ni bil tako močan. Ves čas tudi nosi molek rudrakšo, ki ga varuje. Cel januar je bil zanj psihično in fizično zelo težak, februarja se je stanje začelo umirjati. Konec februarja je šel v Indijo in tam se je to trpljenje končalo; bilo je, kot da bi plast za plastjo odpadala z njega.
V Vrindavanu je imel en dan močno bolečino, cel dan in celo noč je imel vročino in spet je sanjal dekle. Sanjal je njeno spočetje, začetek. Tako je duša pokazala svoje rojstvo in smrt. Potem je začutil mir, ljubezen, bil osvobojen. Čutil je, da se je osvobodila tudi dekletova duša in šla naprej v svetlobo.
»Zadnji stik, ki sem ga čutil z njo, je bila ljubezen. Šla je v svetlobo. Moja naloga je bila, da pomagam njej in njeni mami. Mama je začela meditirati in je zdaj čisto drugačna. Duša je nesmrtna, nevidna, nedoumljiva in nespremenljiva, ne bi smeli žalovati za telesom,« pripoveduje Čandrapati.
PREVZEM KARME NASE
V Indiji je znano, da guru sprejme karmo svojega učenca in da zato včasih tudi zboli. »Duhovni učitelj je kakor oblak, ki se pojavi tam, kjer je trpljenje. In ta dež se spusti in pogasi ta ogenj. Ogenj ponazarja materialno trpljenje. Svete osebe imajo toliko ljubezni v srcu, da začutijo, kje je trpljenje, in so kakor oblak, ki spusti to vodo in pogasi trpljenje,« pojasnjuje Čandrapati, ki verjame, da si ga je duša dekleta izbrala, ker jo je zaznal, da ji pomaga naprej. Sam vidi duhove v astralu tako kot ljudi v resničnem življenju. Že prej je imel veliko teh izkušenj, a jim ni posvečal pozornosti.
»V Ukrajini sem videl nemške vojake, ki so tam obtičali. V Rimu sem bil v Koloseju in tam duhov kar mrgoli, prav tako v Puli v amfiteatru. Pred leti sem pred letalsko nesrečo letala DC-9 na Korziki zaznal duše, ki so se smrtno ponesrečile.
Ljudje, ki umrejo v taki agoniji, obtičijo na astralni ravni. To je kot gramofonska plošča, ki preskakuje. Neprenehno doživljajo to izkušnjo trpljenja, to je pekel. Za nas je to eno leto, deset let, zanje je to večnost. Na astralu je čas relativen. Tam ni časa, tam je vse – prihodnost, preteklost, sedanjost. Ko duša obtiči in ne more naprej, je to pekel.
To je šok, ko si na silo iztrgan iz telesa in nimaš več grobega telesa. Imamo grobo materialno telo, ki ga sestavlja pet elementov: zemlja, voda, ogenj, zrak in eter. Obstajajo pa še trije subtilni elementi: um, inteligenca in ego. Ko človek izgubi grobo telo, še vedno ostane v svojem subtilnem telesu. In to subtilno telo ga potem vodi v naslednje grobo, fizično telo.
Duhovi so tisti, ki obtičijo na astralu in ne morejo iti naprej, napredovati. Odvisno od kazni, ki jo imajo. To velja zlasti pri samomorih in nesrečah. Oni molijo, da bi šli naprej. Ti vidiš njih in oni vidijo tebe in vedo, da jim lahko pomagaš. Ti duhovi gredo radi tja, kjer je duhovnost, ker vedo, da se bodo potem lahko inkarnirali.«
POVEZANOST DUŠ
V BREZPOGOJNI LJUBEZNI
Čandrapati verjame, da vse vedno poteka po načrtu in v skladu s karmo posameznika. »Vse je organizirano, vse gre po načrtu. Vse ureja višja sila; če imaš kazen, jo moraš odslužiti in potem imaš priložnost. Ko kazen odslužiš, greš lahko naprej. Ali pa dobiš milost … Vse je določeno. Tisti, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, so bolj povezani z najvišjo resnico. Konec osemdesetih let sem se začel ukvarjati z duhovnostjo.
Takrat sem nehal jesti meso, začelo me je zanimati krščanstvo, bil sem na Šrilanki, večkrat v Indiji, tudi v Šri Nagarju v Kašmirju, kjer naj bi bil pokopan Jezus. Če se ukvarjaš z duhovnostjo, si bolj senzibilen in se vmes zgodijo razne preizkušnje, ki te tudi nečesa naučijo. To je bilo za moje očiščenje. To je bila ena najtežjih izkušenj v mojem življenju. Ampak prek nje sem se očistil, nekaj je šlo od mene. Očistil sem si avro. Bila je neka povezava s to dušo. To je bilo brezpogojno služenje, brezpogojna ljubezen, pomagati taki duši.«
Čandrapati je imel v zvezi s pokojnim dekletom še eno spoznanje. »Ne glede na to, kaj počnemo v življenju, kakšne neumnosti delamo, ta najvišja resnica, kozmična energija, Govinda, Krišna, Alah, Jehova, Rama, Višnu, Narajana … ima neizmerno ljubezen do svojih delčkov. Mi smo namreč njeni delčki, božanske iskrice, in ne glede na to, kakšne neumnosti počnemo, ima toliko ljubezni in milosti do nas. In pokliče nekoga, da pomaga izgubljeni duši. Poslan sem bil nevede.«
Nekateri ljudje naj bi imeli sposobnost komuniciranja z onostranstvom in dušami pokojnikov. Svetovni popotnik in duhovni iskalec Čandrapati* iz Gotovelj pri Žalcu je na svojih potovanjih večkrat imel videnja duhov - v Ukrajini je videl nemške vojake iz druge svetovne vojne; v amfiteatrih v Rimu in Puli zatrjuje, da kar mrgoli duhov; zaznal je tudi duše ponesrečenih v letalski nesreči DC-9 na Korziki. 
