Tri plemenite »cvetlice«: skromnost, hvaležnost in preprostost, so lastnosti, ki jim vsekakor posvečamo premalo pozornosti.

Z jezo in sovraštvom spodbujamo jezo in sovraštvo. In takšen začaran krog je treba nujno pretrgati, če želimo mir in dejanja, ki izvirajo iz miru in ljubezni. Čas bi že bil, da bi vadili tiste reči, ki krepijo zavestnost, razumevanje, mir in ljubezen. Ko bomo vadili na teh rečeh, se bo jeza, sovraštvo in dejanja, ki izvirajo iz jeze ter sovraštva, samodejno in povsem naravno zmanjševala.

Prav vsak dan gledamo in poslušamo razna sporočila groze današnjega sveta. Če smo si na tekočem s tem, smo mnenja, da smo osveščeni z vsem, kar je pomembno, z vsem kar bi morala odrasla oseba znati. A vsa groza izhaja iz nenadzorovanega sovraštva in ker tega ne razumete, so vsa sporočila, ki jih zaznavate, le dodatna spodbuda za krepitev groze, dejanj sovraštva. Ko se zavedate teh grozljivih dejanj, se znotraj vas pojavi nezadovoljstvo, zavračanje in obsojanje, zato s takim razpoloženjem dodatno spodbujate sovraštvo, se pravi dela in dejanja, ki jih sami obsojate. Z ognjem se ognja ne da pogasiti.

Tako preprosto je pogledati naokrog in opaziti, kaj je narobe.

Potrebna pa je vaja, da vidimo, kaj je prav.

Mnogi med nami smo živeli v negativnosti dolga leta. Postali smo izučeni v označevanju kaj je narobe z drugimi ljudmi, našim življenjem, našim delom, našim dnevom, našimi razmerji, nami samimi, našim vedenjem, našim zdravljenjem.

Znani preučevalec nenavadnih pojavov čudežno preživel prometno nesrečo v noči na petek

Podvin, 6. maj 2004 - Ob 22:15 se je v poznem večeru nekaj metrov po križišču, ki vodi do nasada in sadovnjaka Resje iz smeri Radovljice proti Podvinu, na magistralni cesti Jesenice - Ljubljana, ob cestišču na strehi znašla bela Ford Fiesta z nemško registracijo. Voznik se je umikal nasproti vozečemu neznanemu vozilu, zavil precej desno, na rob voznega pasu, kjer se je pričenjala zaščitna ograja. Kot v ameriških filmih s kaskaderskimi vložki je avtomobil dvignilo in obrnilo na streho. Trenutek, grozen pok, škripanje pločevine po asfaltnem delu ob cesti in nato tišina. Mimovozeči so takoj obvestili policijo in reševalce, ti potem naprej še gasilsko brigado iz Kranja. Po vsej verjetnosti bo iz obrnjenega avtomobila s precej pomečkanim sprednjim delom potrebno izvleči voznika in sopotnike. Vendar je bil v vozilu samo šofer, sivolasi gospod, ki se je sam skobacal iz vozila, si otresel prah s črnih hlač in si popravil očala. Mirno je počakal na policiste in reševalce.

Helena Jeriček, dr. soc. pedag.:

TRADICIONALEN POGLED NA KOMUNICIRANJE

Tradicionalno teorijo komuniciranja lahko najhitreje opišemo s shemo pošiljatelj (oddajnik) - komunikacijski kanal - sporočilo (informacija) - sprejemnik. Komunikacija oz. pogovor se "vzpostavi", ko pošiljatelj pošlje prejemniku informacijo, katere pomen je zaobsežen v njej sami. Pošiljatelj ima namen prejemniku sporočiti oz. posredovati neko misel, ki govori o objektivnem ali o subjektivnem svetu, sprejemnik sprejeme signale, jih dekodira in jim da svoj pomen (jih interpretira). Tako razumljeno komuniciranje je prenašanje določene vsebine oz. informacij skozi določen kanal (slušni, pisni).

Vendar pa se je zelo hitro pokazalo, da ta shema in tak pogled na komuniciranje, ki še vedno prevladuje, ni zadosten. Pogosto namreč prenos vsebine od pošiljatelja k sprejemniku poteka nemoteno in sprejemnik pravilno dekodira signale, vendar ima npr. pošiljatelj občutek, da ga sprejemnik ni popolnoma razumel.

Dvanajst znakov vaše prebujajoče se božanskosti
Geoffrey Hoppe in Tobias

Bolečine v telesu, še posebej v vratu, ramenih in hrbtu. To je posledica intenzivnih sprememb na vaši DNK ravni, ko se v vas prebuja 'Kritusovo seme'. Tudi to bo minilo.

Občutek globoke notranje žalosti brez očitnega razloga. Sproščate svojo preteklost (tega življenja in preteklih) in to povzroča občutek žalosti. To je podobno izkušnji ob selitvi iz hiše, kjer ste živeli dolga leta, v novo hišo. Ne glede na to, kako zelo si želite preseliti v novo hišo, obstaja občutek žalosti ker za sabo puščate spomine, energijo in izkušnje stare hiše. Tudi to bo minilo.

Jok brez očitnega razloga. Podobno kot pri prejšnjem odstavku. Dobro in zdravo je, da pustimo solzam teči. To pomaga sprostiti staro energijo, ki je v nas. Tudi to bo minilo.

V SANJANJU (sprejem v svet čarovnikov)
FLORINDA DONNER

Beseda čarovništvo pomeni nekaj abstraktnega: sposobnost razširjanja mej običajnega zaznavanja, katero lahko nekateri ljudje razvijejo. Čarovniki smatrajo, da so naše zmožnosti v življenju omejene glede na dejstvo, da jih določa družbena ureditev. Čarovniki verjamejo, da nam družbena ureditev pripravi seznam možnosti, ostalo pa storimo sami: s tem, ko sprejmemo edino tiste možnosti, postavimo meje našim praktično brezmejnim zmožnostim. Te meje na srečo veljajo samo za našo družbeno stran, ne pa za našo drugo stran: stran, ki je skoraj nedostopna in se ne nahaja v sferi običajne zavesti. Glavni trud čarovnikov je tako usmerjen k razkritju te strani. To počno z razbijanjem krhkega, vendar elastičnega ščita človeških domnev o tem, kaj smo in kaj smo sposobni postati. Ob teh spoznanjih bi morali črpati energijo, ki jo potrebujemo, da bi se spremenili in se odmaknili od naše definicije resničnosti. Vendar pa čarovniki menijo, da je tudi iskanje drugih vidikov resničnosti samo prizadevanje razuma. Nove misli, nove ideje pa nas komaj kdaj spremenijo.

Piše:
duhovni učitelj, zdravilec in jasnovidec
Miran Zupančič

Molitev osvoboditve

Ta molitev se uporablja, kadar čutite da niste od nekoga ali nečesa svobodni, ko se bojite, ko vas je strah, ko čutite v sebi tesnobo, ko ne morete ne meditirati niti moliti. Takrat storite naslednje:

Kot prvo sprejmite sebe take kot ste, še posebej svoje negativnosti: "Da v Tvoji volji se sprejemam Gospod moj".

Sedaj vstopite v božansko voljo, kopajte se v njej v božanski svetlobi: "Kristus vstopam v Tvojo voljo, v Tvojo ljubezen, sigurnost in večnost, položi svoje nevidne roke na vsako rano mojega srca, ki me muči vse od mojega otroštva pa do tega trenutka mojega življenja". Zaprosite Ga, da v vas ozdravi vse medsebojne človeške odnose: z materjo, očetom, bratom, sestro, otroci, ženo, možem itd.

Sprejmite in razumite, da je Kristus Gospod na duhovnem področju vašega življenja, da je to najmočnejša sila kozmosa, da je vse odvisno od Njega. Verjeti morate, da Bog ljubezen.

"Naj mi bo po Tvoji volji,
kljub vsemu, Ti me ljubiš.
Oproščam vsem, ki so me prizadeli,
priznam tudi svoje napake."

Zaprosite Kristusa (graditelja nove duše v nas), naj sedaj vstopi v vaše življenje in razprši vso zlo v vas, vaših doživetjih, vaših grenkih mučnih spominih.

Mateja Keber

Članek o Indigo otrocih sem začela s svojo lastno izkušnjo druženja z njimi.Tako namreč razumem življenje. Vse napisane besede in vsa predavanja, tečaji in delavnice in pripovedovanje drugih o tem, kaj res pomaga in kako res pomaga, so zame samo informacije, ki mi lahko služijo, ko izkušam življenje ali pa tudi ne. Vse skupaj pa je merljivo samo po tem, kako kvalitetno živim vsak trenutek svojega življenja (in, seveda, tudi kvalieteto življenja vsak razume po svoje). Zato vam vse napisano tudi jaz ponujam kot informacijo o moji izkušnji, ki vam je lahko v pomoč in razumevanje, če boste tako izbrali.

Drugi viri informacij

Poleg moje izkušnje, dodajam še izkušnje tistih, ki se že vrsto let intenzivno ukvarjajo z opazovanjem lastnosti Indigo otrok. V knjigi "The Indigo Children (The new kids have arrived)" sta Lee Carroll in Jan Tober, v sodelovanju s Kryonom, združila osebne izkušnje, izjave strokovnjakov (psihologov, sociologov, učiteljev, zdravnikov,...), izkušnje staršev in pripovedi otrok. Prav tako pa sta tudi pojasnila, zakaj se ti otroci imenujejo "Indigo". L. 1982 je Nancy Ann Tappe napisala knjigo Understanding Your Life Through Color, kjer je prvič omenjeno značilno vedenje teh otrok. Avtorica klasificira ljudi (po skupnih vedenjskih vzorcih) glede na življenjsko barvo, ki jo človek sije. Že v tistem času je opazila, da se je med otroki pojavila nova, temno modra barva, ki je prinesla tudi nove, značilne vzorce vedenja otrok. Vsakršno razlikovanje ljudi skozi zgodovino človeštva nosi s seboj vsaj nekaj rasizma in "nadvrste", pa je opredelitev skupnih lastnosti in značilnih oblik vedenja glede na življenjsko barvo, še najbližje spoštovanju vseh (in, seveda, Indigo otroci so dobro poskrbeli tudi za to, saj se rojevajo na vseh koncih sveta, torej v različnih kulturah, veroizpovedih in z različno barvo kože).

Molitev je ponovna povezava stika s Bogom. Je prošnja in najbolj resničen vstop v realnost duhovnega božanskega sveta. Moliti v duhu pomeni pustiti, da nas Bog ljubi in vodi skozi labirint življenja. Molitev je, kot da bi postavili cev proti nebu in skozi njo komunicirali z drugim svetom. Molitev ima v sebi kodiran večni princip. Princip vsake molitve je, da samo molitev, ki tebe menja, menja drugo osebo in s tem ves svet. Molitev, ki tebe menja, te poveže z Bogom, z najvišjo Inteligenco in to je prava molitev. Tako skozi tebe, človek, vstopi božanska milost v druge ljudi. Tako tak človek postane zavestni kanal za božansko delovanje.

Molitev je velika moč, ki spreminja tebe in druge ljudi. Moliti moramo znati, kajti skozi molitev Stvarnik vstopa v nas in naš padli svet, v naše življenje. Tako lahko postanemo kanal, preko katerega deluje božanska milost in darovi Svetega Duha.

Vsak od vas lahko spremeni vsakega človeka, če dopustite, da Bog spremeni vas, sicer ne! Najmočnejša molitev za nas za človeka Zahodne kulture je "Oče naš". Dana nam je bila od nebeškega Očeta-Mati-Stvarnika v uporabo po njegovem Sinu Kristusu, graditelju naše nove duše, da nas večni Oče usliši, saj je Jezus Kristus docela poznal njegovo voljo. Sama molitev vsebuje sedem (7) prošenj očenaša (Oče naše duše), v katerih so zaobsežene vse naše duhovne in posvetne potrebe. Sam Odrešenik pa je izrecno naročil z velikim poudarkom - naj v molitvi vztrajamo. "Vedno je potrebno moliti brez naveličanosti." Ni nas naučil kakih drugih prošenj, ampak samo tiste, ki naj bi jih pogosto, zbrano in z vsem srcem ponavljali, kajti, kot je rečeno, je v njih zaobseženo vse, kar je po božanski volji in kar potrebujemo.

Neznane leteče predmete videvam nekaj let in imel sem kontakte z izvenzemeljskimi bitji. Imam 42 let, tehnično (vojni pilot reaktivnih letal in kontrolor letov), ekonomsko (magisterij) in menedžersko izobrazbo (upravitelj letališča). Od šestega leta dalje imam raznovrstne duhovne izkušnje, ki dobivajo vse jasnejšo obliko in smisel.

Med mnogimi fenomeni, ki so se manifestirali v zadnjih dveh letih, na primer, ko sem dobil sporočilo o tridimenzionalni naravi časa (glej quanthomme.free.fr, www.onnouscachetout.com) ko je NLP lebdel nad mojo hišo in »napovedal« svojo prisotnost s strašnim ropotom, in takrat, ko je enormno veliko trikotno plovilo preletelo mojo hišo, ob moji selitvi, in za tem zračna bitka luči, ki je trajala 25 minut, in prav tako več pojavljanj nebesnih luči in etrskih bitij v moji hiši, in končno, potem ko sem se naučil, kako se lahko mentalno projiciram na nek kraj v prisotnosti dobronamernih nezemljanov, sem prejel sledeče sporočilo od njihove hierarhije.

Jean Ederman

Mateja Keber

V prejšnjem delu sem svoj članek začela z uvodom, da je življenje podprlo moj namen, da se spoznam z novo energijo in razumem, kaj prinaša. Kadar se mi takole kaj lahkotno zapiše, se, govorim iz izkušenj, lahko kar pripravim na novo poglavje v življenju, ki me neprestano spominja, koliko izrečenega namena nameravam "shoditi" v življenju. V tem primeru mi je, zelo kmalu, pod nos pomolilo vse tisto, česar ne poznam in ne razumem. Postavilo je pred mano izbiro, ki sem jo precej lahkotno obelodanila javnosti. Samo toliko, da me spomni, da vedno lahko ponovno izberem. Samo toliko, da sem za nekaj časa odložila pisanje tega članka in se iskreno vprašala, če to res želim (kljub zavedanju, da ne razumem vsega, kljub dejstvu, da se zopet postavljam "ven" in kljub temu, da izpostavljam sebe in hči, ki sva tako ali tako že precej izpostavljeni in nekako kaževa, kako "naj bi se otrok ne vzgajalo").

Morda se bo izkazalo, da v resnici ne razumem, kaj prinašajo otroci nove dobe. In to je dober začetek. Morda se izkaže, da sem napovedala prihodnost in s tem olajšala prehod mnogim in tudi to je dober začetek. Izbrala sem svojo lastno pot, kako se nameravam imeti v novem tisočletju z novimi energijami, ki so mi na voljo. Kar pomeni, da je vse, kar je tu zapisano moja realnost, ki ni nujno, da je tudi vaša.

Torej, malo manj lahkotno, vendar precej bolj z zavedanjem, ponovno izbiram isti namen.

Vsakdan se začne z naglico, poteka in tudi konča se z naglico. Pozabimo nase, pozabimo, da živimo, obstajamo in smo. Ne vidimo, ne slišimo, ne čutimo. Potem pa se zgodi, da opazimo kombinacijo zvoka, slike in občutka vse v enem. Kako je lepo. Ustavimo se za trenutek, prisluhnemo melodiji, navdušeni smo nad drobnim cvetom, ki ga opazimo, čeprav ga vsak dan vidimo in gledamo in ne le enega, več dreves imamo možnost videti. Očarani smo nad enim cvetom, zvokom in dotikom vsestranskosti. Razširimo zavest in vidimo na vse strani, levo, desno, zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, zunaj in znotraj. Vse je brez meja in omejitev. S kotičkom očesa zaznamo vso to lepoto, da res obstaja in je, vsa ta leta pa smo šli mimo z naglico in slabo voljo.

Vse res obstaja, lepota obstaja in je za prijeti, videti in slišati njeno melodijo, ki izhaja prav iz srca in od vsepovsod, saj je povsod. Staplja se realno in nerealno, omejeno in neomejeno, pregrade padajo in vse je brez začetka in konca. Vse kar je, vse je lepo in mirno, harmonično in čarobno, vse je božansko. Kako naj še povem, da je?
Ni besed, to je treba čutiti ali pa kar vedeti.
Ustaviti in se ozreti, zamisliti in dojeti.
Ni resnice ali iluzije, nič ni, pa vse je.
Ni razdvojenosti, ker je vse popolno.
Vse je le tu in zdaj.

Mateja Keber

Petnajstletna hči seveda ni samo radost in veselje, še veliko drugega je, čemur rada rečem izziv in učenje in priložnost za rast in še kaj. A to ni nič posebnega, tako nekako starši doživimo prostor, ki mu rečemo "puberteta naših otrok". Ne, saj to res ni nič posebnega. Tudi naši starši so šli skozi našo "puberteto", pa njihovi tudi... To, kar je drugače, so otroci sami. Ni več smiselno reči, da so otroci od nekdaj takšni in takšni in bodo potem, ko odrastejo takšni in takšni. Ni več tako.

Otroci že nekaj časa niso več takšni, da bi mi, odrasli, lahko rekli :"Ah, seveda, poznam to!" Govorim o moji izkušnji, ki verjamem, da je poznana še kakšnemu staršu v tem času. Veliko se družim z otroki. Že sedemnajsto leto sem učiteljica na osnovni šoli in malo več kot petnajst let mama. Ob vseh izkušnjah, ki mi jih je poklic učiteljice dal, je ta, da sem v času hčerine "pubertete" lahko vzporedno, malo bolj odmaknjeno, spremljala še celo generacijo njenih vrstnikov, največje darilo. Že dolgo verjamem, da me življenje podpira in tokrat se je izjemno izkazalo. Podprlo je moj namen, da se spoznam z novo energijo in razumem, kaj prinaša.

Smo v času izravnave. Čas, ko črno postaja belo, brezmadežni postajajo umazani, ovce se spremenijo v volkove in večerja se v kuharja spremeni. Težko je ostati notranje miren, pa vendar to storimo sedaj. Z zaupanjem. Ko se človek počuti ogroženega, se kaj hitro začne zapirati. Tako se odreže od samega sebe, od svojega jedra. V begu pred bolečino odrežemo tudi svoje misli, čustva in telo, da delujejo vsak v svojo smer.

Sidharta Gautama Buda
(pribl. 560 – 480 p.n.š.)

Buda se je rodil okrog leta 560 pred Kristusom v vasi Lumbini na meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Sudhoana, je bil vladar majhnega kraljestva okrog Lumbinija, njegova mati pa je bila kraljica Maja, ki je bila lepa in čista.

Neko noč je kraljica Maja sanjala, da jo je med spanjem obiskal velik bel slon, ki je v rilcu držal lotosov cvet. Čez deset mesecev se je na majsko noč, ko je bila polna luna, iz materinega boka rodil Buda v drevesnem gaju. Dobil je ime Sidharta Gautama. Razveselili so se bogovi in ves svet. Vedeli so namreč, da to ni navaden princ.


Gautama je bil plemiškega rodu in vzgojen kot bojevnik. Pri 29. letih je ob pogledu na starega in bolnega človeka krenil na pot iskanja. Pri 35ih je v 49 dnevni meditaciji dosegel razsvetljenje. Zatem je iz sočutja do nevednih 45 let hodil okoli, predaval, ustanavljal meniške skupnosti. V vseh rečeh je bil zmeren, ni bil vegetarijanec, tudi ni bil zelo debel. Zavračal je čaščenja in dogme.

Miran Zupančič,
zdravilec, duhovni učitelj in jasnovidec.

Na forumu "Svet pogovorov" se je pojavila dobra in zanimiva razprava z naslovom: "Verjamete v obstoj hudiča?" Odgovori so kot vedno deljeni, eni ga zanikajo, eni priznavajo.

No pa se vprašajmo odkod prihaja vedno več zla v naš svet? Res vso to zlo izvira iz našega srca (čeprav tudi)?. Kako to, da je po letu 1998 vedno več nasilja in krutih ubojev med sorodniki; oče-sin, vnuk-ded itd? Da je vedno več ljudi duševno motenih ali bolnih? Tega vsega ne moremo pripisati "turbo" kapitalizmu v naši družbi. Že res, da je veliko socialne krivice, brezposelnosti, socialne stiske in obubožanih ljudi. Toda to ni dovoljšen argument s katerim bi si lahko pojasnili naraščanje zla, samomorov in še kaj. Generacije naših staršev in starih staršev so šle skozi mnogo hujše ekonomske in socialne stiske kot mi danes, pa kljub temu ni bilo v mirnodobskem času tovrstnega zla, ki ga danes doživljamo.

Tibetanska knjiga življenja in umiranja
Sogyal Rinpoche

Buddha v svojih tantrah pravi: ”Od vseh buddh, kar jih je kdaj doseglo razsvetljenje, niti eden tega ni storil, ne da bi se oprl na učitelja, in od vseh tisočerih buddh, ki se bodo še prikazali v tem eonu, nihče ne bo dosegel razsvetljenja, ne da bi se oprl na učitelja.”

Veliko ljudi na Zahodu z nezaupanjem gleda na duhovne učitelje – in pri tem imajo žal vse prepogosto celo prav. Tule mi ni treba naštevati vseh strašnih in žalostnih primerov norosti, pohlepa in šarlatanstva, ki se vrstijo na Zahodu, odkar se je ta v petdesetih in šestdesetih letih odprl vzhodni modrosti. Vse velike tradicije modrosti, pa naj bo to krščanstvo, sufizem, budizem ali hinduizem, opirajo svojo moč na zvezo med učiteljem in učencem. Zato svet zdaj nujno potrebuje kar se da jasno razumevanje tega, kaj je pravzaprav pravi učitelj in kaj pravi učenec in kaj je prava resnica preobrazbe, ki poteka v predanosti učitelju, resnica tistega, čemur bi lahko rekli ‘alkimija učenstva’.

Nemara je opredelitev pravega učitelja še najbolj zadel učitelj Džamjang Khjentse. Rekel je, da je naša prava narava sicer buddha, vendar je že od nekdaj zamračena s temnim oblakom nevednosti in zmede. Ta prava narava, oziroma buddhova narava, pa se tiraniji nevednosti nikdar ni povsem vdala; nekje se vedno upira njenemu gospostvu.

Velika pot ni težka, če ničemur ne daješ prednosti. Ko ni ne ljubezni in ne sovraštva, se vse razjasni in razodene. A naredi samo najmanjši razloček in nebo in zemlja si bosta neskončno vsaksebi.

Če hočeš videti Resnico, ne bodi ne za in ne proti. Boj med tem, kar ti je všeč in kar ti ni všeč, je bolezen uma.

POT je popolna.
Kadar ne dojameš skritega pomena stvari, si zaman skalil svoj življensko pomemben mir.
Pot je popolna, kakor neizmeren prostor, kjer ni ničesar premalo in ničesar preveč. Resnično zaradi naše izbire, sprejemanja in zavračanja, ne vidimo prave narave stvari.

Ne živi niti v zapletenih zunanjih rečeh, niti v notranjih občutkih praznine. Bodi veder v ENOSTI stvari, brez hlepeče dejavnosti, in vsi zmotni pogledi bodo izginili sami od sebe.

Kadar hočeš ustaviti dejavnost, da bi dosegel pasivnost, te prav ta trud napolni z dejavnostjo. Dokler se boš držal te ali one skrajnosti, ne boš nikoli spoznal ENOSTI.

Kdor ne živi na edini POTI, temu spodleti v obojemu: aktivnosti in pasivnosti, uveljavljanju in odpovedovanju. Zanikati resničnost stvari, pomeni zgrešiti resnico. Trditi , da so stvari prazne, pomeni isto. Čim bolj o tem govoriš in misliš, tem bolj se oddaljuješ od resnice.

Danes, Stvarnik vesolja, te prosim, pomagaj mi, da sprejmem samo sebe takšno, kakršna sem, ne da bi kakorkoli razsojala o sebi. Pomagaj mi, da sprejmem svoj um takšen, kakršen je, z vsemi mojimi čustvi, mojimi sanjami in upi, mojo osebnostjo, mojim edinstvenim načinom življenja. Pomagaj mi ,da sprejmem svoje telo natanko takšno, kakršno je, z vso njegovo lepoto in popolnostjo. Naj bo ljubezen, ki jo čutim do sebe, tako močna, da se nikoli več ne bom zavračala in škodila svoji sreči, svobodi in ljubezni.

Naj bodo odslej, vsako moje dejanje, vsak moj odziv, vsaka misel in sleherni gib, zasnovani na ljubezni. Pomagaj mi Stvarnik, da bo moja ljubezen rasla in rasla, dokler ne bo vse moje življenje prenovljeno, dokler ljubezen in radost ne bosta zamenjali strahu in nemira. Naj bo moja ljubezen dovolj močna, da bo zlomila vse laži, v katere so me prepričali - vse laži, ki mi dopovedujejo, da nisem dovolj dobra, dovolj močna, dovolj pametna in da mi ne bo uspelo.

Naj bo moja ljubezen do mene same tako močna, da mi ne bo več treba živeti po mnenju drugih ljudi. Daj, da bom do kraja zaupala sama sebi, tako, da bom lahko sprejemala le tiste odločitve, ki jih moram sprejeti. Zdaj, ko ljubim sama sebe, se ne bojim nobene odgovornosti več, nobene težave več; zdaj bom vsakršno tegobo reševala takoj, ko me doleti. In karkoli bi že rada naredila, naj bo narejeno z močjo moje ljubezni do mene same.

Ja, moje razsvetljenje je nič drugega,
kot moja možnost stanja mojega bivanja,
ki pa zame, brez točno določenega načina mojega mojstra Prem Rawata
in točno določene njegove metode notranjega poglabljanja, ali Spoznanja sebe, zame ni bila možna.

In moje razsvetljenje je prebujenje k temu temeljnemu občutku, kateremu nekateri pravijo tudi prvobitna ali absolutna resnica.

In moje razsvetljenje je stanje mojega bivanja, ki presega moj čutni svet v božansko izkustvo Boga.

In moje razsvetljenje je moja notranja luč, ali svetloba,
ki ne samo da jo lahko vidim, tudi slišim in čutim jo lahko.

In kakšna je razlika med razsvetljenim in nerazsvetljenim človekom?
Zelo velika, ali pa zelo majhna.

Razsvetljenje, ali videnje notranje svetlobe, je kakor igranje na instrument. Spomnim se, ko sem bil majhen, sem se odločil, da bom igral trobento in mama mi je kupila trobento in me vpisala v glasbeno šolo.

Ker smo stanovali v bloku, kjer so bile precej tanke stene, se je moje vežbanje slišalo po celem bloku.

Meni se je zdelo to zelo fino, da me lahko slišijo vsi sosedje in se mi je zdelo moje igranje nadvse imenitno, sosedje so pa bili vse manj prijazni do nas in mamo spraševali, kdaj bom že prenehal s svojim groznim kruljenjem in plozanjem.

Na srečo smo se kmalu preselili v hišo, kjer moje igranje ni nikogar več motilo, pa tudi moje znanje igranja trobente se je hitro popravljalo.

Zakaj sem dal primerjavo razsvetljenja z igranjem na trobento.
Ker je primerjava primerna.
Pri igranju na trobento gre za trobljenje na instrument,
pri razsvetljenju pa za dihanje v in iz srca
in seveda videnje notranje svetlobe in to v čisti temi z zaprtimi očmi,
gre za dotikanje in okušanje prav tega diha.

Bern Jurečič:

IZGINEVANJE EGA

In bog vojne je udaril še enkrat. Močno in neusmiljeno. Kri se je zlivala po tračnicah madridske postaje, ko so ljudje iskali sebe, druge in pot, po kateri naj bi pobegnili iz peklenskega objema smrti. Tako so poročali časopisi. Nasilje najvišjega dometa. Po mnenju mnogih se je ponovil 11. september. Resda drugje in drugače, a zato nič manj tragično in nasilno. Takoj so se spet obudili namigi na Nostradamusove prerokbe o tem, kako bo "islam preplavil Evropo", in ugibanja, "ali se je vse skupaj že začelo".

A naj so namigi na vojno stanje še tako priročni, v resnici ne gre za pravo vojno. Gre za nasilje, za teror v najčistejši obliki, ne za spopad, ampak za zahrbtno dejanje tistih, ki jim mi mar za sočloveka, ampak za svoj lasten cilj ali bolje rečeno - za cilj nekoga ali nečesa drugega, ki ga tisoči trumoma jemljejo za lastnega in se z njim poistovetijo do take mere, da jim lastno življenje ne pomeni več veliko. Ni dvoma, da je tu govora o veri, a ne le o tem. Gre za starodaven pojav, kjer zavoljo nekega višjega pomena lastni JAZ izgubi bitko, smisel in na koncu tudi fizično telo, s pomočjo katerega se na Zemlji izraža. Za pojav gre, kjer je ideja pomembnejša od osebnosti in kjer "jaz" ne obstaja več.

O ti bedak,
namesto da bi v življenju,
z mano navezal kontakt,
si me preganjal in sodil,
tako kot Poncij in Pilat,
me izdajal kot Juda Iškarjot,
me pribijal na križ svoji zmot.

Kaj ni že čas o razum,
da odpreš zdaj moj grob,
v katerega si me že davno,
znotraj sebe položil,
da odvališ že to skalo laži,
ki pritiska na tvojo dušo in te duši,
in me z vsem srcem sprejmeš kot tvojo resnico,
me sprejmeš brez besed, kot tvojo ljubezen in tvoj notranji mir.

Jaz sem tvoje darilo. Razumi, samo za tvojo preobrazbo, je vsa ta kalvarija in tvoj križev pot.


stojči Stojan Svet