Tri plemenite cvetlice

petek, 21. maj 2004 @ 06:25 CEST

Tri plemenite »cvetlice«: skromnost, hvaležnost in preprostost, so lastnosti, ki jim vsekakor posvečamo premalo pozornosti.

Z jezo in sovraštvom spodbujamo jezo in sovraštvo. In takšen začaran krog je treba nujno pretrgati, če želimo mir in dejanja, ki izvirajo iz miru in ljubezni. Čas bi že bil, da bi vadili tiste reči, ki krepijo zavestnost, razumevanje, mir in ljubezen. Ko bomo vadili na teh rečeh, se bo jeza, sovraštvo in dejanja, ki izvirajo iz jeze ter sovraštva, samodejno in povsem naravno zmanjševala.

Prav vsak dan gledamo in poslušamo razna sporočila groze današnjega sveta. Če smo si na tekočem s tem, smo mnenja, da smo osveščeni z vsem, kar je pomembno, z vsem kar bi morala odrasla oseba znati. A vsa groza izhaja iz nenadzorovanega sovraštva in ker tega ne razumete, so vsa sporočila, ki jih zaznavate, le dodatna spodbuda za krepitev groze, dejanj sovraštva. Ko se zavedate teh grozljivih dejanj, se znotraj vas pojavi nezadovoljstvo, zavračanje in obsojanje, zato s takim razpoloženjem dodatno spodbujate sovraštvo, se pravi dela in dejanja, ki jih sami obsojate. Z ognjem se ognja ne da pogasiti.

Jasno je, da se s takšnimi grozljivimi dejanji ne strinjamo, vendar pa jih je potrebno razumeti in pristopiti na drugačen način.

Z jezo in sovraštvom spodbujamo jezo in sovraštvo. In takšen začaran krog je treba nujno pretrgati, če želimo mir in dejanja, ki izvirajo iz miru in ljubezni. Čas bi že bil, da bi vadili tiste reči, ki krepijo zavestnost, razumevanje, mir in ljubezen. Ko bomo vadili na teh rečeh, se bo jeza, sovraštvo in dejanja, ki izvirajo iz jeze ter sovraštva, samodejno in povsem naravno zmanjševala.

Tako so poleg pomanjkanja ljubezni in razumevanja zapostavljene tudi značilnosti, ki predstavljajo plemenitost človekovega duha. Ena izmed njih je tudi skromnost.

Skromnost je vrlina, ki je pogosto izraz hvaležnosti, sama po sebi pa simbolizira (predstavlja) posameznikovo občutljivost ali dovzetnost na to, kar se mu daje in spoštovanje osnovnih življenjskih potreb.

Vsak posameznik ima določene potrebe, ki jih mora zadovoljiti. To so fizične potrebe po hrani, oblačilu, varnosti pred škodljivimi vremenskimi vplivi, itn. Sodobna tehnologija nam zagotavlja kritje teh potreb brez posebnega napora. A kot izgleda, smo na te prednosti kratko malo pozabili, zato se lahko v takšnih primerih vprašamo: čemu ves ta trud po tehničnih napredkih, če jih ne cenimo in uporabljamo za najnujnejše potrebe?

Če bomo gradili le na tekmovalnosti in pohlepu, bo ves tehnični napredek šel v nič. Pomembno je, da se razvijamo in gradimo v tehničnem smislu. Vendar pa, če se bo obenem večala pohlepnost, ne bomo nič pridobili, po možnosti celo izgubili. In tukaj se pokažejo znaki, da tega kar imamo, ne cenimo dovolj, zato se v nas pojavlja občutek pomanjkanja, izgube. Premalo pozornosti dajemo temu, kar že imamo in preveč se oziramo na to, kaj vse si želimo in kaj vse bi radi imeli. V bistvu je vsaka takšna želja izraz pohlepa. Pri nepozornem pohlepnem ravnanju, pa lahko zelo hitro izgubimo kriterij o tem, kaj so naše potrebe in kaj želje. Želja je občutek ali misel, ki ne izhaja iz spoštovanja osnovnih življenjskih potreb. Potrebe so lahko fizične ter psihološke, kot je npr. potreba po sprejemanju ali ljubezni.

A žal se ljudje raje ukvarjajo s pohlepnimi željami, kot pa da bi se soočali s potrebami duše. Če bi se zares ukvarjali s srčnimi potrebami duše, bi kaj hitro spoznali, kako dragocena je ljubezen v vseh pogledih. Tako pa se raje ukvarjamo s pohlepnimi željami in zanemarjamo potrebe našega duha. Sploh nič nam ni več mar za preprosta druženja, za povezanost naših src, kjer se nas dotakne tista skrivnostna ljubezen, ki poskrbi za to, da postanejo vaše misli moje misli, moje misli vaše, vaši občutki moji občutki, moji občutki vaši, vaše besede moje besede, moje besede vaše. Saj v bistvu sploh ni pomembno kakšne so moje besede, moje misli, niti se ne ve, če so to zares moje besede, moje misli, ali so misli in besede drugih. Tega ne moremo nikoli zares vedeti, ker je vse prepleteno ali povezano.

Zares pomembno je to, da smo prosti navezanosti na: moje, tvoje, naše, vaše, njihovo, itn. Pomembna je prostost in svoboda, ki omogoča posameznikovo zrelost in razvoj ter ustvarja ozračje za prihod tiste ljubeče sile, ki nas združuje in bogati - ljubezni. Kjer popolnoma izgubimo občutek o tem: kaj je moje in kaj tvoje. Prav tako pa izgubljamo različna mnenja in prepričanja o tem: kdo in kaj sem jaz in kdo in kaj ste vi. Kjer se izgubijo vse definicije in nasprotja, ki delijo in razdvajajo človeško družbo. Za to nam žal ni prav nič mar, sicer bi bil svet povsem drugačen kot je zdaj. Ta svet pa je zgrajen na pohlepu in nehvaležnosti.

A ste kdaj pomislili na to, koliko se vam daje? V sodobnem človeku obstaja prepričanje, da mu kar tako ni nič dano in da si mora zato vse sam vzeti ali kako drugače poskrbeti. Toda kdo vam daje zrak, vodo? Kdo vam omogoča, da uspeva rast živil, hrane? Četudi se zavedate kako pomembna je pitna voda, svež zrak in zdrava prehrana, ste le redkokdaj hvaležni za te osnovne surovine. Iz hvaležnosti prav gotovo ne bi uničevali okolja, onesnaževali morje, zrak in pitno vodo ter porušili vso naravno ravnovesje. To se je zgodilo zaradi pohlepa in nehvaležnosti do naravnih dobrin. A pojdimo še k bolj subtilni, občutljivejši temi.

K temu, kar se vam daje v psihološkem smislu. Velikokrat srečate določeno osebo, ki vam daje pravo uteho, oporo ali tolažbo, ne da bi sploh pomislili na to, da je ta oseba tukaj z namenom, da vam daje oporo in tolažbo, da vam dela družbo ljubečega ozračja. Z namenom in ne naključno. Prepogosto pozabljate na globoka žrtvovanja ljubljene osebe, ki vam daje prijateljsko oporo in zbere tiste dragocene kvalitete dušnega sijaja, ki ga je v tej človeški družbi in kulturi zelo težko ozavestiti. Na vsa tista dragocena dejanja nesebičnosti in naklonjenosti, katere ste deležni zato, ker se vas ceni in ljubi.

In mislim, da besede tukaj niso potrebne, ko omenim nehvaležnost, kot odziv na takšna plemenita žrtvovanja. V bistvu sploh ni pomembno v kaj verjamete. Dejstvo je, da je zraven vas oseba, ki vam je naklonjena in v oporo ali pomoč. Že samo misel, da bi preverjali ali za tem stoji kakšen poseben pomen, je izraz nehvaležnosti. Tukaj je in to se vam daje. Lahko ste celo tako blagoslovljeni, da ste skupaj v zares harmoničnem in ustvarjalnem odnosu z določeno osebo s katero sta se našla. V takem primeru je zares žalostno verjeti v naključje in biti povsem ravnodušen do tega. Vendar pa vas opozarjam le na plemenite kvalitete vašega duha. Če tega ne razumete, ne bo nič pomagalo, če se boste pretvarjali in poskušali biti hvaležni. Samo utrudili se boste in naveličali. Kar pišem, nima nikoli nič opraviti z moralo ali lepim vedenjem. Krepim celostno razumevanje in tako ozaveščam posameznikove duhovne kvalitete.

Zame pogojena osebnost ni niti statična, niti resnična, zato verjamem v temeljno notranjo preobrazbo. To, kar ste danes, to uro, minuto, ta hip, ne boste več nikoli, zato je vaša bodoča notranja struktura odvisna od vaše trenutne zavesti in razumevanja.

Kaj pa preprostost?

Če se boste kar tako odločili biti preprosti in si rekli: »Jaz sem preprost(a)«, bo vsekakor bolj malo učinka. Tako namerno prilagajanje ni nikoli pomagalo, saj je samo krepilo hinavščino, pretvarjanje. Če se boste učili biti preprosti in se morebiti dodatno izobraževali zato, da bili bolj inteligentni in preprosti, boste dosegli le nasprotni učinek. Saj ste ne-preprosti ali zapleteni ravno zaradi tega, ker ste polni nekoristnega znanja ter vseh mogočih mnenj o tem in tistem. Takšno znanje in mnenja pa so pogosto le razna sredstva primerjanja, zavračanja in obsojanja.

Prav zato je pomembno biti preprost in skromen. Zato, da se znebite vseh mnenj, ki delijo, razdvajajo in povzročajo nemir v človeški družbi. Vsa ta mnenja, prepričanja in predsodki krepijo le sebičnost, zato se je teh reči tudi težko znebiti. To je tako, kot da bi se odpovedali svoji lastni identiteti. Vendar je potrebno biti pogumen, stopiti na svojo pot, ter prerasti to lažnost in omejenost ter najti tisto resnico, tisti resnični jaz, ki je poln modrosti, lepote, ljubezni, resnice in sijaja. Ko to storimo, bomo spoznali, da se za vsem tem lažnim ponosom, ki ga vi zdaj tako zelo branite in cenite, v bistvu skriva le beda človeškega bitja. Beda, ki je vzrok sovraštva, nemira, nasilja in vojn.

In vsakdo, ki je bil izkusil to spoznanje in resnico z vsem svojim bitjem in se tega v celoti zavedal, je stopil na pot odrešenja, osvoboditve svoje lažnosti in nerazumevanja. Nikoli ni bilo potrebe po fizičnem Odrešeniku, na katerega je pol sveta čakalo celo večnost in na katerega nekje še vedno čakajo in bodo čakali. Dovolj je, da ste pošteni in iskreni do sebe, da ne zagovarjate nekaj, kar povzroča gorje in trpljenje, čeravno včasih celo slutite, da je tako, a si zatiskate oči, ker tega nočete videti, ker bi radi, da bi bil svet nekaj, kar nikoli ne more biti. Vsako oklepanje sebičnih nagnjenj povzroča porast nerazumevanja, jeze in sovraštva, kar povzroča trpljenje in razne muke širom sveta.

Ne bojte se izgubiti nekaj, kar je lažno, kar vas samo ovira in utesnjuje. Takšni ste zaradi neustrezne vzgoje ter kulture tukajšnjega sveta. Ko boste postali bolj preprosti, prazni raznih mnenj, predsodkov in prepričanj, boste morebiti res postali drugačni in samostojni, vendar so to le pogumni ljudje, ki si drznejo tavati po lastni poti življenja in si krojiti lastno usodo, za katero bodo odgovarjali in naredili najbolje, kar bo koristno tako za posameznika, kot za družbo v celoti.

Robert Linar

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20021122112502663