Ekstremne podnebne ujme so opozorilo narave, da je sprememba življenjskega sloga nujna
Neurje brez primere, ki je prizadelo regijo, terjalo veliko življenj in povzročilo ogromno škode, je opozorilo pred naravnimi katastrofami, ki jih lahko pričakujemo vse pogosteje. Posledice globalnega segrevanja so prisotne tukaj in zdaj. Znanost in stroka nanje opozarjata že dlje časa, a še vedno brez pravega in sistematičnega odgovora.

Pred kratkim je v Evropskem parlamentu tesno in komaj izglasovan zakon o obnovi narave pokazal, da še vedno ni dobre volje in pripravljenosti odločevalcev in gospodarstva za preobrazbo in razogljičenje, ki sta nujni, če želimo ohraniti še tistih nekaj naravnih virov, ki so nam še ostali, in posledično ves planet za naše zanamce.

Napoved Mednarodne poletne šole politične ekologije 2023: "Preseganje neenakosti zelenega prehoda"
Vprašanje družbene neenakosti je z gospodarsko-finančno krizo stopilo v ospredje tako v akademskih kot političnih in drugih javnih razpravah. Okoljska kriza in poskusi njenega blaženja pa so razkrili še druge dimenzije neenakosti, povezane s potrošnjo, energijo in nenazadnje družbeno močjo.

Kako preseči neenakosti zelenega prehoda, bo osrednje vprašanje Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki bo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala od 21. do 25. avgusta 2023 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Velik korak naprej - Evropski parlament podprl obravnavo uredbe EU o obnovi narave
Zadnja ocena Evropske agencije za okolje je pokazala, da evropska biodiverziteta izjemno hitro upada. Mnoge vrste, habitate in ekosisteme, ki so ključni za kvaliteto naših življenj in naše zdravje, ogrožajo širjenje mestnih območij, netrajnostno kmetijstvo in gozdarstvo ter onesnaževanje. Nujno je, da naravo zaščitimo, da bi spreobrnili trenutni trend, pa bo potrebnih veliko dodatnih prizadevanj. 

Evropski poslanci so danes podprli obravnavo uredbe EU o obnovi narave, kar je pomemben korak v smeri Evrope, v kateri smo pripravljeni poplačati dolg naravi, ki smo si ga prislužili v preteklosti z njenim prekomernim izkoriščanjem in onesnaževanjem. Sprejem uredbe bi pomembno pripomogel k izvajanju Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja. Nevladne organizacije s področij trajnostnega razvoja in urejanja prostora izid močno pozdravljamo.

Medtem ko internet nori za Chat GPT-jem, GPT-4 in drugimi čarobnimi črnimi skrinjicami, si pri nas pod to kratico predstavljamo nekaj precej bolj razumljivega: Global Plastic Treaty. Na prelomu maja v junij je v Parizu potekalo drugo srečanje držav (INC-2), pogajanja za bodočo obliko in vsebino Globalne konvencije o plastiki.

Za kaj gre? Na kratko so se članice Združenih narodov lanskega marca zavezale, da odločno nastopijo proti plastičnemu onesnaževanju po njeni celotni življenjski poti, od pridobivanja fosilnih goriv dalje. Do konca leta 2024 bodo potekale priprave, pogajanja in piljenje končnega besedila, v Parizu pa se je zgodil eden od vrhov tega procesa.

Poletna energetska revščina: ključen je dostop do hlajenja doma in v javnem prostoru
Z energetsko revščino se ne srečujemo samo pozimi, ampak vse bolj tudi poleti. Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v Evropi, zato lahko sklepamo, da se bo ob energetski draginji tudi v Sloveniji poletna energetska revščina še bistveno povečevala. Današnji posvet v Slovenskem etnografskem muzeju, ki ga je organizirala okoljska organizacija Focus v sodelovanju s Prostorožem in IPoP.

Inštitutom za politike prostora, je izpostavil potrebo po učinkovitem in odločnejšem prepoznavanju poletnih potreb po hlajenju.

Ljubljana med desetimi mesti z dobro dostopno souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev

Odlična pri souporabi električnih avtomobilov, zaostaja pri elektrifikaciji voznega parka LPP

Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign je ocenila 42 evropskih mest glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov. Ljubljana je na lestvici zasedla 9. mesto, predvsem zaradi razširjene in dostopne souporabe električnih avtomobilov, medtem ko je v kategoriji brezemisijskih avtobusov pristala med najslabšimi.

V teh dneh sta se odvijala ključna procesa bodoče podnebne politike, ki bosta odločilna za potrebno podnebno ukrepanje do 2030 in ki naj bi tudi zagotovila, da se bo implementacijski deficit podnebnega ukrepanja v Sloveniji odpravil. Prav zato je normativni poseg na področje izvajanja podnebnih ukrepov nujen.

Ob izvajanju dveh ključnih procesov podnebne politike v mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo na nujnost vključujoče razprave z upoštevanjem strokovnih ter na znanosti temelječih ukrepov. Vsebina prejšnji teden (s strani Vlade) potrjenega osnutka posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je namreč v trenutni obliki podnebno, naravovarstveno in socialno nezadostna, proces priprave Zakona o podnebnih spremembah pa že kaže na zamujanje priložnosti za bolj vključujočo razpravo in s tem za vzpostavitev nujno potrebnega podnebnega dialoga. Ker sta procesa priprave obeh dokumentov še v teku, v mreži pozivajo, naj se njuna vsebina zato pripravlja v bolj vključujoči razpravi s strokovno javnostjo in ključnimi deležniki.

Potrošniške organizacije: okoljske trditve letalskih prevoznikov so zeleno zavajanje!
22 potrošniških organizacij* iz 18 držav je danes skupaj s krovno Evropsko potrošniško organizacijo BEUC vložilo pritožbo pri Evropski komisiji in mreži organov za varstvo potrošnikov (CPC) proti 17 evropskim letalskim družbam [1] zaradi zavajajočih okoljskih trditev. Glede na pravno analizo, ki jo je naročil BEUC, takšne trditve kršijo pravila EU o nepoštenih poslovnih praksah [2].

V pritožbi potrošniške organizacije pozivajo k vseevropski preiskavi tega vprašanja v  celotnem letalskem sektorju. Zahtevajo prepoved trditev, ki pri potrošnikih vzbujajo vtis, da je letenje (lahko) trajnostno.

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet Predvidena uredba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji. Posvet sta organizirala Zbornica komunalnega gospodarstva in Državni svet Republike Slovenije. Namen dogodka je bil omogočiti strokovno razpravo vseh vključenih deležnikov.

S pozdravnim nagovorom so pričeli direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl in podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije Matjaž Švagan. Posvet je povezoval državni svetnik mag. Marko Zidanšek.

Za naslavljanje podnebne in ekosistemske krize so spremembe v načinu oskrbe s hrano nujne, pri čemer je poleg lokalnosti hrane potrebno zasledovati tudi ostale vidike podnebnega menija
Že 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti je postregla s posebnim menijem - več kot 100 udeležencev se je strinjalo s tem, da je nastopil »skrajni čas za preoblikovanje prehranskih sistemov v smeri spodbujanja bolj trajnostne in zdrave prehrane, saj to lokalnim skupnostim prinaša mnogotere koristi.«

Dobre tuje in domače prakse že danes kažejo, da je pot do tja možna, poleg sprememb v prehranskih vzorcih pa je potrebna tudi večja podpora na ravni občin, regij, države ter EU.

Obalno in morsko okolje že trpita zaradi onesnaženosti s plastiko in intenzivnega turizma, a pod površjem obstaja še ena grožnja
Plastika, onesnaženje z nafto in množični turizem niso edina grožnja za ohranitev morja, čeprav se o njih največ govori. Ob svetovnem dnevu oceanov WWF opozarja na veliko grožnjo morskemu življenju - ostanke ribiškega orodja v morju. Izgubljene ali zavržene ribiške mreže, trnki in drugo orodje še naprej poškodujejo in ubijajo morske organizme.

»Končno posvečamo pozornost posledicam plastike. V WWF, svetovni organizaciji za varstvo narave, smo se osredotočili na del teh odpadkov, katerih vpliv je manj viden in razumljen.

Dobra novica za gozdove: podjetja bodo morala v EU dokazovati, da ne prispevajo h krčenju gozdov

Prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu
Svet Evropske unije je včeraj potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu.

Podjetja bodo morala po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. Za pripravo imajo, tako kot pristojni organi v državah članicah, 18 mesecev.

Energetska revščina v sredozemskih državah - izkušnje s terena smo prevedli v priporočila za odločevalce
Za uspešno reševanje vse bolj pereče problematike energetske revščine je nujno povezovanje politik in zagotavljanje skladnosti med njimi. To je eden izmed poudarkov priporočil za odločevalce, ki so nastala v okviru mednarodnega projekta EmpowerMed, katerega koordinator je okoljska organizacija Focus. Zajemajo tako priporočila glede strukturnih sprememb kot tudi priporočila na treh presečnih področjih projekta: ženske, zdravje in poletna energetska revščina.

Pod koordinacijo Focusa, društva za sonaraven razvoj, so v preteklih dveh letih v šestih sredozemskih državah potekale različne dejavnosti za naslavljanje energetske revščine v praksi. Pri tem so projektni partnerji v Španiji, Franciji, Italiji, Sloveniji, Albaniji in na Hrvaškem dobili dober vpogled v dejansko stanje in vzroke zanj, kar je omogočilo nastanek priporočil za odločevalce, kako oblikovati celostne politike in katere ukrepe je potrebno prioritetno zasnovati za uspešno naslovitev problematike.

Posvet ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe
“Med digitalnim in zelenim obstajajo konflikti ter sinergije, a njuno povezovanje je za prehod v podnebno nevtralno družbo ključnega pomena,” so se strinjali udeleženci posveta Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?, ki je potekal v organizaciji mreže Plan B za Slovenijo, Mreže za prostor in Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo.

Udeležence posveta je po pozdravu organizatorjev nagovorila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh z Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer so pripravili strategijo Digitalna Slovenija 2030, katere cilj je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v različnih segmentih.

Čas je za globalno AKCIJO za ohranitev biotske raznovrstnosti

Pred več kot desetimi leti so se populacije vrst zmanjšale za 30 %, danes pa za 69 %.

Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki smo ga praznovali včeraj, svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja na dramatičen upad biotske raznovrstnosti v svetu.

“Čas za začrtanje ambicioznih ciljev in ukrepov ter pospešitev njihovega izvajanja je zdaj,” ob prenovi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) izpostavlja več kot 60 okoljskih organizacij, ki se zavzemajo za ambiciozen NEPN, ki bo upošteval ugotovitve šestega poročila IPCC in sledil mednarodnim zavezam Slovenije.

V aprilu je potekalo javno posvetovanje glede scenarija posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki se je zaključilo v sredo prejšnji teden. Članice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, ki skupaj združujeta prek 60 okoljskih organizacij, v procesu prenove NEPN sodelujejo že od samega začetka posvetovanja (jesen 2022) in so doslej pripravljavcem že posredovale svoja stališča in predloge. 

Pred pomembnimi pogajanji o sporazumu ZN o onesnaževanju s plastiko WWF navaja, da so globalne prepovedi, opuščanje in nadzorni ukrepi za plastične izdelke povsem izvedljivi in ??potrebni

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF poziva vlade, naj podprejo globalne prepovedi in postopno odpravo škodljivih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastični jedilni pribor, e-cigarete, mikroplastika v kozmetiki itd. Ta poziv prihaja pred pogajanji o sporazumu ZN o onesnaževanju s plastiko, ki bo potekal v Parizu od 29. maja do 2. junija 2023.

S podpisom zero waste zaveze za prihajajoči Dan Evrope Ekologi brez meja napovedujejo pričetek sezone prireditev z manj odpadki, ki so del mreže Zero waste Slovenija. Deset organizatorjev iz vse Slovenije si je zadalo cilj 90 % ločeno zbranih odpadkov in zmanjšanje skupnih količin odpadkov. 

Maraton treh src, Kino Otok, (Z)mešani festival in Art kamp so ta cilj in s tem zero waste naziv v preteklih letih že dosegli. Ponovno se na to pot podaja tudi Slovenski oglaševalski festival, prvič pa so zavezo za odgovorno ravnanje z naravni viri in odpadki sprejeli organizatorji prireditev Dan Evrope, Evropsko prvenstvo v veslanju na Bledu, Družinski piknik v parku, Tek štirih mostov in Mestna promenada Brežice.

Razmislek ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Ob nedavnem srečanju delovne skupine, ki se ukvarja s strategijo in akcijskim načrtom za manj izgub in zavržene hrane, smo udeleženci prileteli na realna tla - le še 7 žetev nas loči do leta 2030, ko bomo morali v skladu s cilji trajnostnega razvoja prepoloviti količino zavržene hrane. 

Dejstvo, da globalno zavržemo eno tretjino hrane, je znano. 14 % oz. za 400 milijard dolarjev se je ‘izgubi’ (food loss) na poti od njive do trgovine. Dodatnih 17 % pa k zavržkom (food waste) prispevamo gospodinjstva, trgovci in obrati za pripravo hrane. S temi 31 % hrane, ki pristane v smeteh, bi lahko nahranili 1,26 milijarde ljudi. Tako bi odpravili problem ene tretjine ljudi, ki nima dostopa do zdrave prehrane.

Dogovor še nima zagotovljenega vira financiranja
Osem evropskih držav je v belgijskem mestu Oostende podpisalo dogovor o spodbujanju vetrne energije v Severnem morju, kjer želijo proizvodnjo vetrne energije povečati za desetkrat, in sicer na 300 gigavatov do leta 2050.

V dokumentu so poudarili še, da je "ruska agresija proti Ukrajini in njeni poskusi izsiljevanja Evrope" s prekinitvijo dobav plina in nafte še pospešila proces zmanjševanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in zmanjševanje njihove porabe.

Ekologi brez meja so si v sodelovanju z Občino Škofja Loka in ob podpori Lidla Slovenija zadnji dve leti s programom Hrana svoje mesto najde prizadevali zmanjšati količine zavržene hrane. Ob letošnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane sporočajo, da so ukrepi padli na plodna tla. 

Po lanski izhodiščni analizi zavržene hrane v Vrtcu Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka so v sodelovanju s širšo skupino deležnikov izbrali ukrepe za zmanjšanje količin zavržkov, zaposleni v obeh ustanovah pa so ponovili večdnevno tehtanje. Tudi tokrat je bilo analiziranih več kot 16 tisoč obrokov, rezultati pa kažejo na uspeh vpeljanih ukrepov.

Ekološki dolg
Organizacija Global Footprint Network (GFN) vsako leto izračuna datum, do katerega vsi ljudje skupaj, na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Ta dan ekološkega dolga se vztrajno in nezadržno pomika proti pomladi - Slovenija živi »na kredit« že od 18. aprila, svet pa od 28. julija.

Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža tako našo prihodnost kot prihodnost naših zanamcev. Ekološki dolg predstavlja idejo, da moramo za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji živeti znotraj meja biokapacitete in prilagoditi način življenja, da v določenem obdobju ne potrošimo več virov, kot jih lahko narava v istem obdobju obnovi. Da to dosežemo in hkrati ohranimo obstoječo kakovost življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj tudi letos vabijo organizacije in posameznike k sodelovanju v Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga obeležujemo 23. aprila. 

Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka izpred dveh let Slovenke in Slovenci v povprečju na leto zavržemo 12,3 kg oblačil na osebo. Velike količine teh oblačil (900 milijonov kosov) iz vsega sveta izvozimo v Kenijo, na globalno pokopališče hitre mode.

Kar 1 od 3 kosov izvoženih oblačil je tako slabe kakovosti, da takoj postane odpadek. K temu prispeva tudi dejstvo, da je 70 % naših oblačil izdelanih iz plastike.