Dejstvo je, da nas je trenutna situacija presenetila nepripravljene, zato je toliko bolj pomembno, da držimo skupaj ter sprejemamo prave in odgovorne odločitve. A tudi ta kriza bo minila in od nje je odvisno, kako si bomo tlakovali naši prihodnost.

V težkih časih nam majhno luč upanja dajejo podatki o nižjih stopnjah onesnaženosti ter vračanju flore in favne v degradirana območja, ki jih je ustvaril homo sapiens. Samo ljudje lahko poskrbimo, da tako tudi ostane, ko se življenje vrne v ustaljene tirnice.

Ali ste vedeli, da v Sloveniji oblikujejo stole iz industrijskih ostankov in recikliranih plastenk? Ali pa da na Jesenicah od februarja 2019 obratuje prva skupnostna sončna elektrarna za samooskrbo večstanovanjske stavbe v Sloveniji? Ter da smo lani doživeli že četrto ponovitev borze lokalnih živil, na kateri se ponudniki lahko osebno in s produkti predstavijo potencialnim kupcem lokalnih živil (gostincem, hotelirjem ter predstavnikom osnovnih šol in vrtcev in drugih javnih zavodov) iz Ljubljane in regije Osrednja Slovenija?

V Sloveniji je moč najti številne praktične rešitve, ki so se razvile v zadnjih letih in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja.

Že velikokrat smo pisali o neverjetni podobnosti klorofila in hemoglobina (rdeče krvničke). V resnici gre za enaki molekuli, ki se razlikujeta le po tem, da je v naši krvi v sredici atom železa, v rastlinski »krvi«, pa je na sredini atom magnezija. 

Morda se prav v tej podobnosti skriva odgovor, zakaj zeleni napitki tako hitro vplivajo na izboljšanje naše krvne slike. Telo mora v izredno zapleteni molekuli klorofila »odviti« le en vijak in ga zamenjati z drugim, in že smo dobili popolno snov za svoje telo.

Trenutna epidemiološka kriza si s podnebno krizo deli kar nekaj skupnih točk. V obeh primerih neukrepanje povečuje verjetnost za končno katastrofo, za reševanje obeh kriz je nujno sodelovanje vseh družbenih akterjev, ki sega prek nacionalnih meja, in v primeru obeh kriz politični odločevalci delujejo z nasprotujočimi si - včasih populističnimi - sporočili. Podobnostim navkljub pa seveda obstajajo pomembne razlike, vključno s hitrostjo, trajanjem in obsegom vsake izmed kriz.

Najbolj presenetljivo razliko je najti v načinu razumevanja obeh kriz in znanosti, ki stoji za njima. Če je v primeru COVID-19 kriza z znanstvenega vidika še vedno delna neznanka, je splošna javnost - mi sami - v razmeroma kratkem času pridobila precej znanja o virusu - med drugim o tem, kako se širi, kakšni so simptomi okužbe, o lokacijah novih okužb ter potrebnih preventivnih ukrepih. Epidemijo poskušamo razumeti s pomočjo znanosti in jo na tak način tudi reševati.

Vrtimo se v začaranem krogu. Požari v zbirnih centrih odpadkov, embalažna kriza in dilema sežig odpadkov da ali ne. Dejstvo je, da sistem ravnanja z odpadki trenutno ne deluje najbolje, a vrtenje v krogu nam ne bo pomagalo. Za začetek bi morali pri razmislekih razmejiti težavo s kupi odpadne embalaže, ki so aktualna posledica preteklih neskladij sistema, in jih moramo nujno rešiti čim prej.

Drugo pa so naše odločitve, kako bomo v prihodnje ravnali z odpadki - ali bomo odločno zakorakali v smeri zmanjševanja, ponovne uporabe in boljšega recikliranja ali pa bomo sprejemali najdražje rešitve, ki h ohranjanju omejenih naravnih virov ne prispevajo ničesar.

Kaj je ozaveščanje?
Ozaveščanje je del vseobsegajočega procesa učenja, ki poteka nenehno, celo življenje, formalno ali neformalno, priložnostno ali usmerjeno, na podlagi življenjskih izkušenj, čustvenih, praktičnih in miselnih procesov.

Ozaveščanje je »povzročanje, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje.«[1]

Tega si zagotovo nihče ni predstavljal. Življenje v celotni Evropi se je te dni zaradi pandemije virusa COVID-19 praktično ustavilo. A med več kot 20 000 podpornicami in podporniki Greenpeaca v Sloveniji ste tudi medicinske sestre in zdravniki, pa delavke v živilskih trgovinah, lekarnah, bencinskih servisih, proizvodnih halah, ki nimate privilegija ostati doma in pritisniti “pavzo”. Vsem vam: globok poklon in zahvala za vso vaše delo v tem času.

V ta nenavaden delovni dan smo tudi mi stopili z vprašanjem: kaj lahko kot okoljevarstvena organizacija naredimo v takšnih izrednih časih? Kaj lahko sporočamo vsem, ki nas spremljate? Odločili smo se, da bomo v naslednjih dveh tednih tudi mi uporabili naše komunikacijske kanale zato, da ob ključnih trenutkih posredujemo informacije pristojnih institucij glede epidemije COVID-19 (Svetovna zdravstvena organizacija, Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Ekologi brez meja in Visoka šola za varstvo okolja Velenje bodo v začetku aprila v Sloveniji prvič gostili enega najbolj znanih okoljskih aktivistov, Roba Greenfielda, ki se bo na svetovni turneji “Bodi sprememba” 8. 4. ustavil v Velenju, dan za tem pa v Ljubljani. Prijave za brezplačne vstopnice se odprejo to nedeljo, ob 20.00. 

Eden najprepoznavnejših ameriških okoljskih aktivistov bo obiskal 28 držav, med njimi prvič tudi Slovenijo, da nam pokaže, da je lahko prav vsak od nas sprememba, ki jo želimo videti v svetu. Ekologi brez meja in Visoka šola za varstvo okolja Velenje vabijo na dve predavanji, omejeno število vstopnic pa bo od 1. marca od 20.00 na voljo na Eventbritu:

V skladu s slabšo napovedjo IPCC-ja o porastu gladine morja za 67 cm do 2100
Ledeni plašč Grenlandije, ki je na nekaterih delih debel tudi do 3000 metrov, se taja veliko hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Tako bi bilo lahko do konca stoletja zaradi poplav obalnih območij po svetu ogroženih na milijone ljudi.

Od leta 1992 je Grenlandija izgubila 3,8 bilijona ton ledu, kar zadostuje za dvig morske gladine za 1,06 centimetra, ugotavlja študija, objavljena v decembrski številki v reviji Nature.

Svetovni oceani so bili leta 2019 najtoplejši od začetka meritev, poleg tega pa se vse hitreje segrevajo, kar je po besedah znanstvenikov dokaz globalnega segrevanja. Ob tem so poudarili, da je še mogoče ukrepati.

Temperatura oceanov je bila lani 0,075 stopinje Celzija višja od povprečja za obdobje med letoma 1981 in 2010, je pokazala študija, objavljena v kitajski znanstveni reviji Advances in Atmospheric Sciences. Tudi v zadnjem desetletju je bila voda v oceanih najtoplejša od petdesetih let prejšnjega stoletja, pri čemer je bila zadnjih pet let najtoplejša.

Učinkovita raba in obnovljivi vire energije, električna vozila in druge okolju prijazne naložbe so smiselne in zaželene, saj prinašajo prihranke in pozitivno vplivajo na okolje, a jih je treba tudi financirati.

Eko sklad nudi finančne spodbude za ekološke naložbe na kar devetih področjih, medtem ko banke ponujajo različne t.i. ekološke oz. zelene kredite, ki so namenjeni različnim namenom - od nakupa avtomobila, energetsko varčnih gospodinjskih aparatov, varčne bele tehnike, obnove izolacij in kritin, do gradnje ali nakupa nizkoenergijske oz. pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe. Vse banke, ki imajo eko kredite v ponudbi, jih dajejo tudi nekomitentom (nekatere sicer po slabših pogojih), zato ZPS svetuje, da pred izbiro skrbno preverite ponudbo.

Vse več evropskih držav se zaveda, da so avtomobili z notranjim izgorevanjem škodljivi tako za okolje kot za ljudi in živali. Ti predstavljajo težavo predvsem v večjih mestih, saj je zrak zaradi njih pogosto tako onesnažen, da morajo oblasti nekajkrat letno celo prepovedati uporabo avtomobilov.

Zato ne preseneča, da Velika Britanija resno razmišlja o možnosti, da bi že v naslednjih nekaj letih povsem prepovedala prodajo vseh avtomobilov in drugih vozil na notranje izgorevanje.

Zmaga na sodišču - ARSO še enkrat o presoji vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja NEK
Upravno sodišče je ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC, Focusa, društva za sonaraven razvoj in Umanotere ter odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje. ARSO bo tako moral ponovno odločati o potrebnosti presoje vplivov na okolje glede 20-letnega podaljšanja obratovanja NEK.

Ob tem bo moral ugotoviti, katere investicije je potrebno izvesti, da bo podaljšanje obratovanja sploh možno. Če bo ARSO odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo potrebno pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo potrebno tudi čezmejno presojo.

Ekologi brez meja so se posvetili ponovni uporabi in opravili raziskavo med centri ponovne uporabe in potrošniki z namenom ugotoviti razsežnost in zanimanje za nakupe rabljenih izdelkov.

Uspeh držav na področju ravnanja z odpadki se večinoma meri z odstotki recikliranih odpadkov, redkeje s količino nastalih. Za opredelitev uspeha držav na tem področju bi morali upoštevati tudi aktivnosti preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je najlažje meriti pri ponovni uporabi. A glede na to, da tako na nacionalni kot evropski ravni ne razpolagamo niti z dobrimi podatki, kaj šele s konkretnimi spodbudami in programi, ostajamo mnogokrat le pri besedah. Ekologi brez meja so se zato odločili pridobiti vsaj okviren vpogled v izvajanje popravil, nakupa iz druge roke in izmenjav v praksi.

"Ker so lahke in ker ji je enostavno spet zapreti."

Korporacija Coca-Cola ne namerava slediti pozivom k zmanjšanju plastične embalaže, saj, kot ugotavljajo, si ljudje še vedno želijo uporabljati plastenke.

Bea Perez, vodja oddelka za trajnost v omenjeni ameriški družbi, je v pogovoru za BBC pojasnila, da si sicer želijo zmanjšati uporabo plastične embalaže - vsako leto namreč napolnijo milijarde plastenk oz. 200.000 na minuto, kar skupno nanese za tri milijone ton plastične embalaže -, vendar imajo zdaj želje kupcev prednost pred varovanjem okolja.

Statistični dan 2020
Statistični urad na Brdu pri Kranju je pripravil celodnevno posvetovanje na temo podnebnih sprememb. Premier v odstopu Marjan Šarec je dejal, da je treba ukrepati, a pri tem ohraniti zdravo pamet.

Državni Statistični urad in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. "Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi," je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.

2020 je leto zamujenih mejnikov, svet pa drvi in pospešuje naprej. Kaj že vemo, da nas čaka v naslednjih mesecih na področju okolja? Ekologi brez meja so novo leto vzeli pod drobnogled.

Razočaranje po koncu podnebne konference COP25 še ni izvenelo, ko so vseavstralski požari dosegli rekordne razsežnosti. Jasno je, da bo leto 2020 zaznamovano s podnebno krizo, zatiskanje oči pred podnebnimi dejstvi pa bo letos še težje.

Emisije delcev pri novih dizelskih vozilih do 1000-krat večje od običajnih vrednosti testiranj
Kot so pokazala testiranja dveh najbolj prodajanih dizelskih vozil, novi dizelski avtomobili onesnažujejo tudi do 1.000-krat bolj od njihovih običajnih vrednosti. Do nevarnih porastov v emisijah delcev prihaja, ko se med vožnjo vključi funkcija čiščenja filtrov. To se lahko zgodi med vožnjo v urbanem okolju, avtomobil pa lahko med čiščenjem filtra prevozi tudi do 15 km. Uradni testi emisij vozil takšnih porastov dejansko ne upoštevajo. V Evropi ima takšne filtre več kot 45 milijonov avtomobilov, ki skupaj opravijo 1,3 milijarde čiščenj filtrov letno.  

Po besedah organizacije Transport & Environment (T&E), ki je naročila neodvisne laboratorijske preizkuse in katere član je tudi društvo Focus, morajo zakonodajalci sprejeti, da dizelska vozila še vedno močno onesnažujejo okolje, ter morajo sprejeti strožje omejitve ter strožja testiranja emisij vozil.

Opozorila na vlogo države pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti
Obalne občine se na dvig gladine morja kot posledico podnebnih sprememb pripravljajo z različnimi ukrepi in opozarjajo na vlogo države pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti.

Po besedah klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je dvig morske gladine za 10 centimetrov že prispeval k večji pogostosti poplav in nekoliko višji ravni poplavnih voda. Kot je dodala, moramo ravno na obalnih območjih popraviti prostorsko politiko.

Našli so fosilne ostanke prastarih dreves iz rodu eospermatopteris
V zapuščenem kamnolomu v ameriški zvezni državi New York so znanstveniki odkrili fosilni gozd, ki je po oceni avtorjev raziskave najstarejši na svetu.

Dotlej je za najstarejšega veljal fosilni gozd Gilboa na severu države New York, ki je star okrog 385 milijonov let. Ostanke gozda na dnu kamnoloma - vidne so le fosilne korenine - pa so našli le kakšnih 40 kilometrov vzhodneje, v bližini mesta Cairo, pa AFP raziskavo povzema Slovenska tiskovna agencija.

Suše so vse pogostejše
Zaradi najhujše suše v zadnjih sto letih so znameniti Viktorijini slapovi skoraj presahnili. So krive podnebne spremembe ali le običajna suša?

Desetletja so Viktorijini slapovi, kjer reka Zambezi pade 100 metrov globoko, privabljali milijone turistov v Zimbabve in Zambijo, najhujša suša v zadnjih 100 letih pa je slapove skoraj popolnoma presušila.

V času sušne sezone so slapovi običajno manjši, a tako majhnih, kot so letos, jih še niso videli. "Takšne jih vidimo prvič," je dejal Dominic Nyambe, prodajalec spominkov v Livingstonu na zambijski strani meje. Kot je dejal, jih to močno prizadene, saj prihaja manj turistov. Ljudje na spletu namreč vidijo, kakšno je stanje.

Široka koalicija deležnikov poziva Evropsko komisijo naj zaostritev 2030 podnebnih ciljev EU obravnava kot prioriteto
Široka koalicija podjetij, sindikatov, lokalnih in regionalnih oblasti ter nevladnih organizacij Evropsko komisijo je pozvala, naj pospeši napore za takojšnje podnebno ukrepanje EU. V skupni izjavi so člani t.i. Koalicije za višjo ambicijo (Coalition for Higher Ambition) Komisijo pozvali, naj ne odlaša in predlog za povišanje EU 2030 podnebnega cilja na vsaj 55 % predstavi v prvih 100 dneh od nastopa mandata. 

Izjava je bila objavljena pred predstavitvijo predloga za Evropski zeleni dogovor, ki je bila 11. decembra. Iz dogovora je namreč razvidno, da Komisija načrtuje predstavitev predloga za povišanje EU ciljev šele oktobra 2020, kar pa bi bilo prepozno za pravočasni dogovor držav članic o novem cilju do roka, ki nam ga nalaga Pariški sporazum. V skladu s Pariškim sporazumom morajo vse države svoje predloge za povišanje ciljev predstaviti do naslednjega podnebnega vrha, ki bo konec leta 2020 v Glasgowu.

Prelomno znanstveno odkritje
Na vzhodu Antarktike, pod Denmanovim ledenikom, so odkrili najglobljo točko celinske Zemlje. Gre za z ledom napolnjen kanjon, ki sega kar 3,5 kilometra pod gladino morja. Samo najgloblji oceanski jarki segajo globlje.

Za primerjavo: za najnižjo depresijo na Zemlji velja obala Mrtvega morja, ki leži na -413 metrih nadmorske višine. Za najnižjo točko površja Zemljine skorje pa Marianski jarek, ki sega 11 kilometrov pod morsko površino.