Običajni stiropor je težko razgradljiv in ga tudi ne smemo odlagati zraven običajnih smeti. Kaj pa, če bi ga bilo mogoče nadomestiti z nečim bolj organskim in seveda lažje razgradljivim? To je uspelo raziskovalcem na univerzi v Clevelandu, ko so ustvarili AeroClay.

AeroClay je ekološko prijazen nadomestek stiropora, kemijsko pridelan iz gline in zmesi polimera. Znan je po ekstremno nizki gostoti in visokem odstotku zraka (od 95 do 99% zraka celotne prostornine).

Okolju in zdravju prijaznejša hrana - kako jo prepoznamo?
»Za naslavljanje podnebne in okoljske krize je nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve, hkrati pa je ključno, da se s problemom zelenega zavajanja soočimo tudi na sistemski ravni,«  se je strinjalo več kot 100 udeležencev spletnega dogodka o okolju in zdravju prijaznejši hrani, ki ga je organizirala Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.

Potrošniki lahko s svojimi trajnostnimi nakupovalnimi izbirami pomembno prispevamo k naslavljanju podnebne in ekosistemske krize, pri čemer so nam lahko v pomoč okoljski znaki in certifikati.

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.

Na Maratonu treh src dosegli zero waste cilj in ločeno zbrali 91,5 % odpadkov
Analiza merjenj odpadkov na 40. Maratonu treh src je pokazala, da so organizatorji skupaj z nacionalno zero waste organizacijo Ekologi brez meja dosegli zastavljeni cilj in ločeno zbrali več kot 90 % odpadkov, kar je osnovni pogoj za pridobitev naziva zero waste. 

Učinkovito ločeno zbiranje odpadkov je rezultat smotrnega načrtovanja vidne in dostopne postavitve ekoloških otokov, zapiranja obstoječih zabojnikov za mešane komunalne odpadke in predvsem prizadevanj Zelene straže, ki je obiskovalce usmerjala pri pravilnem odlaganju odpadkov.

Nevladne organizacije smo danes Evropskemu parlamentu in državam članicam poslale odprto pismo, v katerem smo odločevalce pozvali, naj zavrnejo ustvarjanje dodatnega povpraševanja po plinu v prometu. To je sledilo po uvedbi sprememb predloga Evropske komisije za Uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), da bi v okviru revizije zakonodaje vključili dodatne polnilnice za zemeljski plin.

Zagovorniki zemeljskega plina v prometu so okrepili svoje pozive k poglobitvi naše odvisnosti od uvoza fosilnega plina in spodbujanju plina kot „čiste“ rešitve za cestni promet.

Dravske elektrarne Maribor, družba iz skupine Holding Slovenske elektrarne, so s strani Upravne enote Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8 v Čentibi pri Lendavi, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije.

Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v Občini Lendava bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino.

Znanstveniki popisali koralne grebene, ki bi preživeli podnebne spremembe
Znanstveniki so popisali koralne grebene na Karibih, da bi identificirali tiste, ki bodo najverjetneje preživeli podnebne spremembe. Največ potenciala, da se izognejo uničenju zaradi morskih vročinskih valov, imajo korale, ki se nahajajo pretežno ob severni obali Kube.

Druga obetavna mesta, kjer so korale, ki bi lahko preživele podnebne spremembe, so združena okoli Bahamov, Dominikanske republike, Guadeloupa, Haitija, vzhodne Jamajke in ameriške zvezne države Florida.

Slovenija, gostiteljica največjih strokovnjakov in aktivistov na področju plastike v Evropi
Prvi teden v maju so se prvič po treh letih v živo srečali evropski predstavniki gibanja Break Free From Plastic. Slovenijo v množičnem gibanju organizacij, ki si prizadevamo za rešitev plastične krize, najbolj aktivno zastopamo Ekologi brez meja.

In prav nam je bila zaupana organizacija pomembnega srečanja, ki predstavlja korak naprej v strategiji za manj onesnaževanja s plastiko. V Bohinjski Bistrici smo gostili več kot 70 največjih strokovnjakov in aktivistov na področju plastike.

Nevladne organizacije ob napovedani združitvi ministrstev za okolje in infrastrukturo:

Degradacijo krajine in uničevanje narave mora bodoča vlada zaustaviti, ne pa pospešiti
V sklopu reorganizacije vlade je Robert Golob, pretendent za mandatarja, napovedal združevanje ministrstev za okolje in infrastrukturo. V okoljevarstvenih nevladnih organizacijah se pojavljajo pomisleki glede predlaganega združevanja zaradi bojazni, da bi bile prostorske in naravovarstvene politike potisnjene ob stran, njihovo izvajanje pa podrejeno interesom razvoja infrastrukture.

Maraton treh src je kot prvi slovenski športni dogodek pridobil naziv Prireditev z manj odpadki. 21. maja bodo ob podpori Ekologov brez meja zasledovali cilj 90 % ločeno zbranih odpadkov. Najstarejša tekaška prireditev v regiji tako odpira serijo dogodkov, kjer bo posebna pozornost posvečena odgovornemu ravnanju z naravnimi viri in odpadki. V mrežo teh prvič stopa tudi festival Kino Otok. 

Jubilejni 40. Maraton treh src je doslej najbolj zahtevna prireditev, ki se je z Ekologi brez meja podala na pot do manj odpadkov. “Zero waste ne smemo jemati dobesedno. Odpadki na maratonu seveda bodo, a skupaj z organizatorji bomo poskrbeli za najboljše možno ravnanje z njimi,” poudarja predsednica Ekologov brez meja, Katja Sreš.

VEČ KOT 1000 MOŽNOSTI ZA PONOVNO UPORABO NA PORTALU MANJ JE VEČ

»Imam jih preveč, pa vedno še kaj manjka.« 

… je bil odgovor mladega fanta Valu 202 v Nebulozah na vprašanje o tem, ali ima zadosti oblačil. Tudi nekatere druge izjave mladih v nakupovalnem središču potrjujejo, kako globoko smo kot družba zabredli v potrošništvo. 

Včasih bi me tovrstni prispevki verjetno spravili v slabo voljo, zdaj pa se raje osredotočam na druge novice. Pozitivne zgodbe, dobre prakse ponovne uporabe in manjšega potrošništva, ki jih združujemo na naši strani Manj je več. Na portalu, ki smo ga v preteklih tednih s pomočjo Zavarovalnice Merkur aktualizirali in razširili s podatki, lahko najdete več kot 1000 možnosti za ponovno uporabo.

Kolumna: Ljubljena oblačila trajajo
Nakupovanje oblačil ni bilo nikoli opravilo, ki bi mi bilo pri srcu. A se kljub temu nikoli ni zgodilo, da bi bila moja omara z oblačili prazna ali da bi nosila ponošena in raztrgana oblačila. Za to je vedno skrbela moja mama. Ona je bila tista, ki se je sprehajala po prodajalnah z oblačili in pregledovala, kaj je novega.

Sledila je modnim smernicam in s prijateljicami razpravljala o tem, kje se dobi dobro blago, katero šiviljo priporočajo in v kateri trgovini bodo našle prav to oblačilo v želeni barvi. Ker tega hobija nisem delila z njo, me je dvakrat na leto »prisilila«, da sva šli po nakupih in takrat sem izbrala vsa oblačila za tisto sezono.

V Focusu so prenovili kalkulator stroškov avtomobila, ga razširili za različne pogone vozil in upoštevali najaktualnejše formule za izračun izpustov CO2. Izračunate lahko tudi, koliko dni na teden delate za lastništvo, vzdrževanje in porabo svojih jeklenih konjičkov.

Opozarjajo na rast cen energentov in vozil, ki bodo po žepih najbolj udarili gospodinjstva, ki so za dostop do družbenega življenja in trga dela močno odvisna od osebnih avtomobilov. Za tako visoko odvisnost od avtomobilov v Sloveniji pa je odgovorna dosedanja prometna politika.

Odprto pismo proti trenutnim aktivnostim, ki ogrožajo prehransko varnost Slovenije
Sledeče pismo naslavljamo na vas v odziv na nedavne izjave ministra za kmetijstvo, dr. Podgorška, in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter v odziv na delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) v Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo glede prilagajanja ukrepov v kmetijstvu v povezavi s prehranskimi obeti v luči vojne v Ukrajini.

Zaradi teh razmer naj bi bilo potrebno znižati okoljske ter zdravstvene standarde in omejitve ter celo omiliti ukrepe in cilje Evropskega zelenega dogovora. V Mreži Plan B za Slovenijo menimo, da so prizadevanja za take spremembe nedopustna, saj povečujejo tveganja za poslabšanje že tako kritičnih podnebno-okoljskih obetov in odvisnost od uvoženih surovin ter s tem resno ogrožajo dolgoročno prehransko varnost v Sloveniji.

23. aprila je dan za rabljena oblačila in vrhunec Tedna modne revolucije
Ekologi brez meja in Pravična trgovina Slovenije napovedujejo drugi Dan v rabljenih oblačilih, ki bo potekal 23. aprila. K sodelovanju ob podpori številnih organizacij vabijo tudi posameznike. 

35 organizacij in ustanov iz vse Slovenije se z izmenjavami, okroglimi mizami in aktivnostmi na spletu pridružuje drugemu Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga koordinirajo Ekologi brez meja in Pravična trgovina Slovenije. Namen dogodkov, kjer bodo v ospredju oblačila iz druge roke, je spodbuditi posameznike, da posežejo po rabljenih oblačilih, si jih 23. aprila nadenejo in svoj pozitivni zgled širijo na družbenih omrežjih.

Naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju problematike zavržene hrane. Pred slovenskim Dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev. 

V sklopu programa za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti Hrana svoje mesto najde, so se Ekologi brez meja v sodelovanju z Lidlom Slovenija posvetili škofjeloškim javnim ustanovam, gospodarskim subjektom in gospodinjstvom. Okoljevarstveniki, trgovec pa tudi drugi deležniki se že leta ukvarjajo s problematiko, a količine zavržkov iz leta v leto rastejo.

Organizacije CIPRA Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Focus in Umanotera smo Vlado RS pozvale, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.

Vlada RS je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les.

Odprto pismo slovenski oblasti, političnim strankam in javnosti
Spoštovani, naši naravni ekosistemi so v krizi, eden glavnih dejavnikov negativnih vplivov na naravo je človek. Vsi se zavedamo dejstva, da so stabilni ekosistemi osnova za naše preživetje, kar pomeni, da nenehna izguba vrst in degradacija habitatov ogroža naše preživetje.

Globalno poročilo o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je leta 2019 objavila Mednarodna znanstveno-politična platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, je pokazalo, da se izgublja biotska raznovrstnost po vsem svetu in da smo trenutno v zelo zahtevnih časih, ko gre za ohranjanje našega trenutnega načina življenja.

• 24. aprila bomo obeležili slovenski Dan brez zavržene hrane, v ospredju bo reciklirana kuharija. 
  
  
• V Škofji Loki smo izvedli enotedenski izziv za gospodinjstva, trenutno pa potekajo tehtanja hrane in zavržkov v gospodarskih in javnih ustanovah. 
  
  
• Vabljeni k sprejemanju zaveze za manj zavržene hrane.

24. april je v našem koledarju označen kot slovenski Dan brez zavržene hrane. Lani smo ga na pobudo Lidl Slovenija prvič obeležili prek spleta in povezali prizadevanja številnih organizacij, ki se že leta ukvarjamo s to problematiko. Bodimo iskreni, očitno neuspešno, saj količine iz leta v leto rastejo.

OKOLJSKI KVIZ

Ali veš, kakšen ogljični odtis ima povprečen prebivalec Slovenije? 

Poznaš odgovor na vprašanje, koliko hrane zavržemo letno v državah EU?

Koliko ton mikroplastike vsako leto zaide v oceane in morja?

V okoljskem kvizu lahko preveriš svoje znanje o stanju narave in okolja.

Izveš pa tudi nekaj novega o tistih, ki si za ohranjanje in obnovo narave ter okolja prizadevajo vsak dan - o civilni družbi in nevladnih organizacijah s področja okolja.

Ministri EU omahujejo pri zahtevah glede reciklaže litija iz odpadnih baterij  in zaščite človekovih pravic
Okoljski ministri so na srečanju povedali, da želijo odložiti uvedbo že tako šibkih zahtev glede recikliranja baterij in preverjanja dolžne skrbnosti proizvajalcev baterij. Vlade želijo da proizvajalci baterij pridobijo le 35 % vsega litija v rabljenih baterijah šele z letom 2029, kar je kar tri leta pozneje, kot je predlagala Evropska komisija.

O predlogu so 10. marca že razpravljali evropski poslanci, ki so podprli nova pravila glede človekovih pravic in okolja na področju baterij. V skladu z osnutkom zakona bi morali biti proizvajalci baterij deležni pregledov svojih dobavnih verig za odkrivanje in odpravo morebitnih kršitev okoljskih ali človekovih pravic.

Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo smo pripravili v Focusu. 

Decembra 2020 so voditelji EU potrdili zavezujoč cilj vsaj 55 odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je napredek glede na prejšnji cilj EU (minus 40 odstotkov).

WWF poziva mesta in kraje, da se vključijo v akcijo Ura za Zemljo

Ura za Zemljo - največjo svetovno prostovoljno akcijo za reševanje našega planeta obeležujemo 26. marca ob 20.30 uri z izklopitvijo razsvetljave.

V soboto, 26. marca ob 20.30 uri, bo akcija Ura za Zemljo, ena največjih svetovnih civilnih okoljskih iniciativ, znova združila ljudi po vsem svetu, da bi pokazali svojo predanost planetu.