Piše: Jude Currivan v Karma plus

Zemlja je živo bitje. Ni pasivno ozadje našega življenja niti sovražnik, ki si ga moramo podjarmiti in ga premagati. Niti ni nadomestljiv proizvod, ki bi ga lahko izrabljali ali ovrgli. Z njo ravnamo s tolikšno ignoranco, agresijo in prezirom, vendar nas ona kljub temu še naprej neguje – vendar kako dolgo še?

Ni Zemlja samo edini dom, ki ga imamo, temveč je tudi edini dom, ki nam je na voljo do nadaljnjega. Prav tako je, kot bomo kmalu spoznali, naš evolucijski partner v premiku zavesti, ki je neizbežen.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je na ključne državne institucije  naslovila priporočila, ki naj bi izboljšala pogoje za prispevanje občin k prehodu v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov.

Nanašajo se na okrepitev podpore za povezovanje občin pri izvajanju razvojnih nalog in pripravi regionalnih razvojno-investicijskih projektov, spodbude občinam za pripravo strategij razvoja lokalnih skupnosti in vključitev lokalne ravni v državni sistem razvojnega načrtovanja, spodbujanje oblikovanja učinkovitih občinskih ukrepov varovanja okolja, vzpostavitev finančnih instrumentov za trajnostno energetiko, izdajo zelenih obveznic in vzpostavitev vrtljivega sklada za občinske okoljske naložbe, izvzetje kreditov za naložbe, ki se odplačujejo iz prihrankov, iz dovoljene kvote največjega možnega obsega zadolževanja občin in dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse, a je kljub temu vsak deveti človek lačen. Kam gre potemtakem vsa ta hrana? Tretjino hrane zavržemo in za to smo najbolj odgovorna prav gospodinjstva.

Gospodinjstva smo tista, ki v največji meri odločamo, kaj bomo kupovali, kakšno hrano uživali in kaj bomo na koncu naredili z njo. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 EUR na leto ali 2,6 EUR na dan.

Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib
Da bi povečala ozaveščenost državljanov o problemu prekomernega ribolova in praznih morij, je svetovna organizacija za varstvo narave WWF zgradila podmornico, skozi katero je mogoče videti podvodni svet Jadranskega morja čez 30 let. Podmornica je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani, vsi obiskovalci so lahko pokukali vanjo ter si ogledali podvodni svet prihodnosti.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Ravno države EU so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, in skoraj 50 odstotkov tega uvoza prihaja iz držav v razvoju.

Slovenski strokovnjaki zaključujejo raziskavo, s katero ugotavljajo številčnost medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem s pomočjo molekularne genetike. Več kot 1.000 sodelujočih je v dobrih treh mesecih konec leta 2015 zbralo 2.472 vzorcev in s tem ob uporabi najsodobnejših znanstveno priznanih metod že drugič v zadnjih desetih letih omogočilo vpogled v oceno številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji.

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poteka raziskava, so tako ocenili, da je v Sloveniji konec leta 2015 živelo približno 564 medvedov (95% interval zaupanja 533 - 598). Glede na prejšnjo oceno, narejeno v letu 2007 s podobnimi metodami, se je populacija medvedov pri nas dvignila za 33 %. Raziskava je bila opravljena v okviru EU projekta LIFE DINALP BEAR, ki ga vodi Zavod za gozdove Slovenije, in je financiran 69 % iz sredstev EU, 30 % iz sredstev Ministrstva za okolje in prostor, 1 % pa so dodali partnerji sami.

V Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je odvil simpozij Mladi za boljše okolje: okoljski študentski simpozij. Simpozij je potekal v okviru projekta Sinergija spoznanj o okolju med akademsko in lokalno skupnostjo ​- Mladi za boljše okolje​, pri katerem sodelujejo študenti ljubljanske univerze pod okriljem Fakultete za družbene vede in društva Focus. 

Z uvodnimi nagovori so nas najprej pozdravili dr. Branka Kalenić Ramšak​, prorektorica Univerze v Ljubljani in dekanja Filozofske fakultete, dr. Tomaž Deželan, prodekan Fakultete za družbene vede, dr. Metka Tekavčič​, dekanja Ekonomske fakultete, dr. Miha Juhart, ​dekan Pravne fakultete in Martin Nedoh​, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje. Vsi uvodničarji so izrazili naklonjenost dogodku in izpostavili, da okoljska problematika zahteva vso pozornost.

Občine so ključni prostor za promocijo transformativnih političnih in ekonomskih praks. Številna mesta in lokalne skupnosti so že model prehoda v trajnostno družbo, kolektivno pa imajo moč, da nas popeljejo na pot družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja. Njihova vloga pri reševanju svetovnih vprašanj je vse bolj prepoznana.

Trajnostni razvoj se lahko začne na lokalni ravni in z občinskimi financami ga je mogoče učinkovito spodbuditi«, so se strinjali govorci na današnjem posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni.

Sredi Tihega oceana obstaja prav poseben otok. Takšen, ki ni nastal z delovanjem naravnih sil kot vsi ostali, pač pa z delovanjem človeka. Otok iz smeti postaja tako velik, da se pojavljajo pobude po uradnem priznanju otoka kot države.

Največje smetišče na svetu - otok v severnem Pacifiku - je veliko kot manjša celina. Tvorba je z vsakim trenutkom večja in je po površini že primerljiva s Francijo. Po morju z morskimi tokovi pluje na bilijone plastičnih odpadkov, ki jih tokovi nosijo, dokler se ne ujamejo v krožni tok, kjer ostanejo ujeti.

RIBE NA DREVJU, prvi del

Piše Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

V Ameriki so po teh silovitih hurikanih, ki pred sabo s silovito močjo nosijo tudi po 10 metrov visoke valove ter po poplavah, morda zdaj tudi ribe na drevju. Dobesedno ali v prenesem smislu? Dobesedno, seveda. Na tistem drevju, ki ga je izrulo in na tistem, ki je ostalo. V prenesem smislu pa je na drevju povsod, tudi pri nas, mnogo rib. Čudno? Niti ne, a osvetli, kje smo v temeljih zgrešili Naravni red. Poglejte TOLE.

Na mednarodni okoljski konferenci kritično do sodelovanja javnosti v okoljskih zadevah

Novoustanovljeni mreži ombudsmanov v regiji letos predseduje Slovenija

Varuhu človekovih pravic RS je v petek, 15. 9. 2017, je pripravil mednarodno konferenco o sodelovanju javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov. Nedorečeno vprašanje sodelovanja civilne družbe v teh postopkih Varuh neprestano naslavlja na odgovorne, pa se še vedno srečuje z anomalijami, je bilo med drugim poudarjeno na konferenci. Varuhinja in kolegi ombudsmani ter njihovi predstavniki iz nekdanjih republik Jugoslavije so svečano podpisali deklaracijo o sodelovanju na področju okolja in človekovih pravic.

Dogodek "Moč v premikanju: potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematikje" je nastal iz spoznanja, da je za reševanje kompleksnih okoljskih problemov potrebna interdisciplinarnost. Rdečo nit predstavitev različnih akterjev je predstavljala jasno izražena potreba po vključevanju različnih znanj, v kolikor želimo učinkovito rešiti kompleksne okoljske in družbene probleme na področju energetike in prometa. Dogodek se je odvil v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Posvet je otvoril Taj Zavodnik, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje, sledili so posamezni nagovori. Uroš Vajgl, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe (MOP), je med drugim izpostavil problem, da ministrstva pri reševanju okoljskih problemov in vprašanj ne delujejo usklajeno. Poudaril je, da je takšen pristop dolgoročno nevzdržen in neučinkovit. Na koncu je dodal, da bi bilo potrebno okoljsko ozaveščeno politiko dolgoročno integrirati v delovanje vseh ministrstev.

V okviru dogodka Zero Tour 2017, avtomobilske, turistične in rekreativne prireditve, ki združuje lastnike električnih vozil in vse, ki želijo v prihodnje vstopiti v svet električne mobilnosti, je bila organizirana tudi pomenljiva okrogla miza z naslovom Miti in resnice slovenske poti v družbo trajnostne mobilnosti. Na njej so udeleženci obravnavali hitrost tranzicije in elektrifikacije voznega parka ter možne scenarije pa tudi ovire na poti tako e-mobilnosti kot trajnostni mobilnosti.

Izzive elektromobilnosti sta predstavila in obrazložila slovenski inovator in pionir e-mobilnosti Andrej Pečjak iz inštituta Metron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo rešitev s področja trajne mobilnosti.

Spoštovani predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in minister dr. Peter Gašperšič,
letošnje poletje, drugo najtoplejše odkar obstajajo stalne meritve, nam je zopet pokazalo temno sliko prihodnosti, v katero drvimo. Vrstili so se vročinski valovi, Varuhinja človekovih pravic je opozarjala na pretople prostore, v katerih bivajo mame in otroci v ljubljanski porodnišnici, suša, s katero se je velik del Slovenije soočal že celo leto, pa je prešla v ekstremne razmere.

Ocenjuje se, da bi naj velik delež kmetov izgubil tretjino svojega pridelka in bo zaradi povzročene škode letošnja suša razglašena za naravno nesrečo. Nepopravljive posledice preteklih mesecev morajo biti glasno opozorilo Vladi RS, da potrebujemo ne le strategije prilagajanja na veliko toplejše podnebje, temveč tudi nemudne spremembe v slovenski energetiki, da se izognemu še večjemu opustošenju našega življenjskega okolja. Če bomo namreč še naprej vsako leto skurili skoraj štiri milijone ton premoga, je letošnje poletje šele pokušina neznosnih razmer, v katerih bomo primorani živeti.

Zaživela je spletna platforma ‘Manj je več’, ki spodbuja ponovno uporabo predmetov in promovira koncept Zero Waste na ravni gospodinjstev. Razvili so jo v Društvu Ekologi brez meja, informacije so na voljo brez registracije ali plačila, prispeva pa jih lahko vsak.

Na strani www.manjjevec.si je na voljo Karta mojstrov, kjer je izpostavljenih že preko 200 obrtnikov in organizacij, ki se ukvarjajo s popravilom, obnovo in izposojo različnih predmetov ali prodajo reči iz druge roke. ‘Manj je več’ tako odpravlja dileme, kot so na primer kje popraviti polomljen dežnik, kje kupiti oblačila iz druge roke in kje si izposoditi vrtalnik, ki ga potrebujemo le nekajkrat letno.

Evropska komisija je na seznam tujerodnih vrst, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo in so eden glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, uvrstila 12 novih vrst.

Med temi so poleg pižmovke in aligatorske trave tudi rakunasti pes, vrsta egiptovske gosi, sirska svilnica, čilenska rabarbara, orjaški dežen, žlezava nedotika in rdečelistna perjanka. Države EU bodo morale preprečiti vnos, hrambo, prodajo, prevoz, reprodukcijo ali uvajanje teh vrst.

Vsak dan v naše telo vdre več strupov kot včeraj. Zaradi njihovega delovanja smo težki in počasni, poleg tega zmanjšujejo naše zmogljivosti in onemogočajo normalno delovanje telesa. 

Od kod so prišli, kdo je za to kriv in kako jih ustaviti – vse to so za zdaj vprašanja brez odgovorov. Lahko pa se lotimo vprašanja, kako zmanjšati njihovo količino v telesu?

Vlada RS je izdala Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem, s katero je sprejela Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017 – 2021 (NUMO). S tem je Slovenija odpravila kršitve določb iz Direktive 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, ki jih je Evropska komisija Sloveniji očitala v uradnem opominu maja 2017.

Namen in cilj NUMO je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov ter doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. V načrtu so opredeljeni začetno stanje morskega okolja, program spremljanja stanja morskega okolja z opredeljeno časovnico izvajanja in pristojnostmi organov za izvajanje programa ukrepov ter vsebine usklajevanja z javnostjo in s sosednjimi državami v podregiji Jadranskega morja in regiji Sredozemskega morja.

Znanstveniki presenečeni nad odpornostjo morskega življa
Znanstveniki so presenečeni, kako odporen je morski živelj. Atol Bikini, ki je na severu Marshallovega otočja, so ZDA v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja opustošile z jedrskimi poskusi. Toda življenje na otok se vrača.

Ekipa znanstvenikov s stanfordske univerze je bila presenečena, ko je v kraterju atola Bikini naletela na veliko morskih organizmov, čeprav je bil otok po jedrskih poskusih razglašen za popolnoma neprimernega za življenje.

KAM Z OBLAČILI, KI JIH NE POTREBUJEMO VEČ?
Tekstilni odpadki so najhitreje rastoči odpadki v Evropski uniji. Po napovedih se bodo še povečevali. Kar 90 % odsluženega tekstila lahko predelamo in ponovno uporabimo. Veliko bolje, kot da oblačila vržete v smeti, je, da jih vržete v zabojnike za tekstil, bolj ozaveščeni jih podarijo. Možnosti je veliko:

• Obstajajo zabojniki za zbiranje oblačil in drugih predmetov, ki jih prodajo v večje sortirne centre po svetu. Razvrstijo jih v 50 kategorij, nato jih prodajajo naprej. Slovenska rabljena oblačila naj bi bila bolj dotrajana kot od drugih evropskih narodov, zato naj bi najpogosteje pristala v Afriki.
  
  
• Na Rdečem križu, na Karitas, v Zvezi prijateljev mladine pravijo, da primanjkuje oblačil, predvsem moških in otroških. In ni res, da morajo biti podarjena oblačila iz čistilnice, prav pa je, da so čista in ne častitljive starosti.
  
  
• Oblačila lahko tudi zamenjate, jih prodate in še veliko drugih možnosti: Centri ponovne uporabe, Zadruga dobrote, Materinski dom, Anina zvezdica, Facebook, Splet, Omara.si, Podarimo.si, Tekstilnica itd.

Težko je ob pomanjkanju dežja,
ko v nič gresta trud in pridelek.
Rastlinam so namenjena hranila
v rodovitni zemeljski prsti.
Mikroorganizmi jim jih napravijo užitna,
če jim voda pomaga do rastlin.

Mnoga človeška življenja so zapravljena,
ker so samozvani povzpetniki
s prisilo, bliščem in videzom
prikrili pravi smisel življenja.
S tem nas že stoletja prepuščajo
lagodju, sebičnosti in uničevalnosti.

Kot mestni otrok sem imela redek privilegij, da sem velik kos počitnic preživljala s staro mamo pri sorodnikih na Dolenjskem. To samo po sebi v tistih časih ni bil takšen privilegij, ampak nekaj dokaj običajnega, slovenske kmečke korenine pač;

privilegij so bili čudoviti ljudje, ki so, čeprav se vidimo preveč poredko, še vedno moji, in privilegij je bilo kompletno prizorišče tistih noro lepih avgustovskih dni: vasica ob Krki, vinograd in temni, globoki gozdovi na Straški gori, mlin v smeri proti Bršljinu, železniška proga sredi koruze, ob prehodu čez progo Andrejev križ in visoka črnikasta smreka, osamljeno znamenje skoraj na koncu sveta.

Morje je vedno tam, tam za nas. Mogoče ga zato jemljemo za danega, za vseprisotno gmoto, ozadje, za katerega ni treba skrbeti. A kot pravijo o hierarhijah, »drek se kotali navzdol«, in kaj je najbolj spodaj na našem planetu? Ravno morje.

Morje je res na najbolj depresivnih lokacijah, a to je le geografski vic. Skriva pa pomembno resnico - veliko večino morja slabo poznamo, saj je pregloboko, predaleč, predrago, da bi nam ga že uspelo raziskati. Povedano drugače, za največji ekosistem na Zemlji ne vemo niti tega, ali je v dobrem ali slabem stanju.

Prihodnost je električna, kar še posebej drži za avtomobilsko industrijo. Kljub temu električni avtomobili še niso del našega vsakdana. Ovirata jih namreč še dva dejavnika: maloprodajna cena avtomobila in doseg z enim polnjenjem akumulatorja.

Medtem ko je prvo »težavo« rešilo podjetje Tesla Motors z avtomobilom Model 3, je doseg z enim polnjenjem akumulatorjev še vedno težava, čeprav se razmere na tem področju iz dneva v dan boljše.