V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet Predvidena uredba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji. Posvet sta organizirala Zbornica komunalnega gospodarstva in Državni svet Republike Slovenije. Namen dogodka je bil omogočiti strokovno razpravo vseh vključenih deležnikov.

S pozdravnim nagovorom so pričeli direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl in podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije Matjaž Švagan. Posvet je povezoval državni svetnik mag. Marko Zidanšek.

Na posvetu je s svojim prispevkom najprej nastopila mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je poudarila, da uvedba kavcijskega sistem poleg izpolnjevanja okoljskih ciljev znatno zmanjšuje onesnaževanje okolja. Dejala je tudi, da je rezultat vzorčenja smeti v največji meri pokazal na vsebnost plastenk in tetrapakov. 

Pozitivne učinke kavcijskega sistema je nato predstavila Erika Oblak iz Eko kroga, ki je izpostavila, da kavcijski sistemi v drugih državah dokazano kažejo na okoljske prednosti: manj smeti, manj porabe energije in naravnih virov, manj emisij toplogrednih plinov, stroškovno učinkovitost in prihranke občin pri ravnanju z odpadki, kar pomeni, da bodo okoljski cilji doseženi hitreje in bolj učinkovito.

Dejala je tudi, da kavcijski sistem obenem zagotavlja visoko kakovost zbranega materiala in tako omogoča večkratno recikliranje - zbran material se večkrat zavrti v snovnem krogu, kar pomeni manj novega materiala in visoka izraba recikliranega materiala ter s tem manj odpadka, ki konča v sežigalnici ali nekje v morju, pri čemer se Ekologi brez meja povsem strinjamo z navedenimi argumenti.

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, je povedal, da imamo v Sloveniji trenutno nadstandardni sistem ločenega zbiranja odpadkov imenovanega “od vrat do vrat” pri čemer uporabniki embalažo zbirajo v rumenih zabojnikih, ki jih na koncu pobere družba za ravnanje z odpadno embalažo. Tak sistem se razvija že od leta 2004 in po njegovem mnenju deluje. Ali komunalno gospodarstvo morda skrbi izguba prihodkov od embalaže pijač? 

Dejal je tudi, da Slovenija, po njegovih podatkih že dosega okoljske cilje za leto 2025 za ločeno zbrane plastenke pijač. Ti določajo, da mora biti 77 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk glede na količino plastenk danih na trg. Tudi, če se izkaže, da smo cilj res že dosegli, moramo nato do 2029 doseči že 90 odstotkov.

Igor Petek iz podjetja Publikus d.o.o. je izrazil pomisleke: “Glede na izkušnje drugih držav in naše izkušnje, lahko pri uvedbi pričakujemo veliko težav. Pred odločitvijo o uvedbi novega sistema bi bilo potrebno analizirati obstoječi sistem, njegove rezultate, stroške in možnosti za izboljšave, odločitev o uvedbi pa bi morala temeljiti na podlagi vseh trajnostnih meril ter prihodnjih pravnih zahtev.” 

Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač, je predstavil pogled z vidika industrije in najprej poudaril, da želijo pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, pomagati pri doseganju ciljev ločenega zbiranja embalaže pijač. Kavcijski sistem bi moral odražati karakteristike trga, trgovine, proizvodnje in potrošnika, biti bi moral transparenten in potrošniku prijazen, v industriji pa bi moral zagotavljati zaprti krog rekiliranja.

Joachim Quoden, Extended Producer Responsibility Alliance (EXPRA), je svoje stališče podal preko videoposnetka. Dejal je: “Vprašanje o uvedbi kavcijskega sistema je pogosto pereča tema, kar zakonodajalcu otežuje sprejemanje odločitev. Pri pregledu prednosti in slabosti vzpostavitve sistema se je potrebno vprašati ali gre za najboljšo možno rešitev za okolje, državo in državljane. Slovenija ima enega najboljših sistemov ločenega zbiranja odpadne embalaže, zato bi bilo smiselno razmisliti, ali bo kavcijski sistem prispeval k doseganju okoljskih ciljev.”

Tudi Marius Brinzea, Christian Morris Consultancy je svoje mnenje podal preko videoposnetka: “Razprava o uvedbi sistema bi morala potekati na transparenten in odprt način, ki temelji na izmerjenih in preverjenih nacionalnih kot tudi mednarodnih podatkih; le tako lahko država sprejme pravo odločitev glede uvedbe kavcijskega sistema.”

Sledila je razprava, kjer so sodelujoči izmenjali stališča o prednostih in slabostih uvedbe kavcijskega sistem, podali so poglede iz različnih zornih kotov, na kratko je bil predstavljen obstoječi način zbiranja embalaže pijač z okoljskega in finančnega vidika, pri čemer slednjega nihče ni konkretiziral.

Pojavile so se tudi različne meritve, različni deleži uspeha obstoječega sistema ločeno zbrane embalaže, kar nas postavlja na različna izhodišča. Tekom razprave je bilo čutiti argumentiranje v smeri lastnih koristi zbornice komunalnega gospodarstva in družb za ravnanje z odpadki. Zanimivo, da je pri njih močno prevladoval delež moških predstavnikov, medtem, ko so pozitivna stališča uvedbe kavcijskega sistem predstavljale predvsem ženske.

Ekologi brez meja v uvedbi kavcijskega sistem vidimo samo prednosti - več čiste zbrane plastične embalaže, večji deleži reciklirane plastike, manj onesnaževanja, manjši ogljični vtis in nižje stroške za občine. Na Švedskem zaradi kavcijskega sistem zmanjšajo izpuste CO2 za 180.000 ton letno. Plastika za enkratno uporabo je eden največjih onesnaževalcev našega planeta, mikroplastiko lahko najdemo že povsod v okolju, zraku, tudi v naših telesih, kar močno vpliva na okolje, živali, biodiverziteto in zdravje ljudi. Kavcijski sistem je korak v pravo smer tudi z vidika ozaveščanja in sprememb potrošniških navad v okolju in zdravju bolj prijazne.

Avtor: Alja Miklavčič

Vir: http://ebm.si/o/sl/