Poletna energetska revščina: ključen je dostop do hlajenja doma in v javnem prostoru
Z energetsko revščino se ne srečujemo samo pozimi, ampak vse bolj tudi poleti. Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v Evropi, zato lahko sklepamo, da se bo ob energetski draginji tudi v Sloveniji poletna energetska revščina še bistveno povečevala. Današnji posvet v Slovenskem etnografskem muzeju, ki ga je organizirala okoljska organizacija Focus v sodelovanju s Prostorožem in IPoP.

Inštitutom za politike prostora, je izpostavil potrebo po učinkovitem in odločnejšem prepoznavanju poletnih potreb po hlajenju.

Vročinski valovi postajajo nova značilnost naših poletij. V EU si približno petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. V najslabšem položaju se znajdejo ljudje z nižjimi dohodki, zdravstvenimi težavami, brezposelni, starejši, brezdomci, saj običajno živijo v neustreznih domovih in imajo slabši dostop do hlajenja. Tveganju zdravstvenih zapletov zaradi vročine so bolj izpostavljeni prebivalci v večjih mestih, ki se segrevajo bolj kot podeželje. Zato na energetsko revščino ne bi smeli gledati le kot na pojav v času ogrevalne sezone.

Namen današnjega posveta v organizaciji Focusa, Prostoroža in IPoP - Inštituta za politike prostora je bil opozoriti na pogosto spregledano stran energetske revščine. Hlajenje in poletno toplotno udobje v javnih in zasebnih prostorih je treba prepoznati kot pomembna vidika trenutnega razumevanja energetske revščine in ju upoštevati pri sprejemanju novih ukrepov in politik.

Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da je ukrepanje nujno. Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam morajo upoštevati vedno bolj vroča poletja in vključevati na primer več večjih zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo. Prednost je treba dati tudi politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije.

»Problematiki poletne energetske revščine je potrebno nameniti več pozornosti, jo vključiti v opredelitev energetske revščine in jo tudi statistično spremljati. Okrepljeno, širše razumevanje bo privedlo do boljše ocene problema in omogočilo boljše rešitve za prizadeta gospodinjstva. Pomemben pa je tudi medsektorski pristop, saj so dejavniki energetske revščine globoko strukturni - segajo daleč onkraj triade »nizek dohodek - slaba energetska učinkovitost - visoki izdatki«, za katero se tradicionalno šteje, da pogojuje energetsko revščino,« je povedala dr. Lidija Živčič iz Focusa, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, ki naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, s poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk.

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia Prostorož je izpostavila: »Agencija RS za okolje navaja, da so vročinski valovi v zadnjih desetletjih povzročili več smrtnih žrtev v Evropi kot katerikoli drug ekstremen vremenski dogodek. Najbolj so izpostavljeni otroci, starostniki, bolniki, delavci na prostem in druge ranljive skupine, ki živijo v mestih.

Strokovnjaki smo soočeni z dvema velikima izzivoma: po eni strani je treba prebivalcem jasno sporočati, kako ukrepati in se zavarovati, ko je vroče. Po drugi strani pa moramo odločevalce prepričati, da je zdaj čas za pogumne akcije, ki dolgoročno prispevajo k hlajenju mest. Mesta lahko storijo še veliko, da preprečijo prekomerno segrevanje, ljudem olajšajo pobeg pred vročino ter preprečijo zdravstvene zaplete, povezane z vročino.«

»Različne družbene skupine imajo različno zmožnost spopadanja z vročinskimi valovi in posledice poletne energetske revščine so zato tudi v prostoru neenakomerno razporejene. Raziskave kažejo, da je eden ključnih dejavnikov tveganja manjša družbena povezanost. S prostorskega vidika je to predvsem posledica okolja, ki ne omogoča dovolj vsakdanjih medsebojnih stikov in ne daje občutka varnosti, zaradi česar se predvsem starejši več zadržujejo v svojih stanovanjih in so zelo nezaupljivi.

Mesta lahko tako največ naredijo prav z istimi ukrepi, s katerimi naslavljajo tudi skrb za splošno zdravje, preobrazbo prometa v mestih in za vitalnost lokalnega malega gospodarstva. To je predvsem ustvarjanje prijetnih, prometa razbremenjenih in zelenih javnih prostorov, kjer so bodo tudi starejši počutili varno,« je strnil Marko Peterlin, direktor IPoP - Inštituta za politike prostora.