Razmislek ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Ob nedavnem srečanju delovne skupine, ki se ukvarja s strategijo in akcijskim načrtom za manj izgub in zavržene hrane, smo udeleženci prileteli na realna tla - le še 7 žetev nas loči do leta 2030, ko bomo morali v skladu s cilji trajnostnega razvoja prepoloviti količino zavržene hrane. 

Dejstvo, da globalno zavržemo eno tretjino hrane, je znano. 14 % oz. za 400 milijard dolarjev se je ‘izgubi’ (food loss) na poti od njive do trgovine. Dodatnih 17 % pa k zavržkom (food waste) prispevamo gospodinjstva, trgovci in obrati za pripravo hrane. S temi 31 % hrane, ki pristane v smeteh, bi lahko nahranili 1,26 milijarde ljudi. Tako bi odpravili problem ene tretjine ljudi, ki nima dostopa do zdrave prehrane.

Do leta 2030 moramo torej te količine prepoloviti. Zakaj sploh potrebujemo tako ambiciozne cilje? Računica je preprosta, prepolovitev na ravni EU bo prinesla:

• 6 % zmanjšanje emisij,
• 4,7 milijonov hektarjev zemlje manj bo koriščenih za vzgajanje hrane, ki pristane v smeteh,
• 71 milijard € prihrankov.

Bodimo glasni!
Slovenija je najbrž ena redkih držav na svetu, ki dan brez zavržene hrane obeležuje dvakrat letno - 29. septembra skupaj z ostalimi državami sveta, 24. aprila pa se na pobudo Lidla Slovenija in Ekošole posvečamo pometanju pred lastnim pragom. 

Akcijo smo partnerji dneva letos pričeli z natečajem za družbeno odgovorne plakate, ki so od 14. aprila naprej v polni velikosti na ogled na plakatnih mestih TAM-TAM. 

Več o natečaju in zmagovalcih si lahko preberete tukaj.

Mi smo letošnji dan obeležili s ponovno analizo tehtanja zavržkov hrane v škofjeloških javnih ustanovah z namenom ugotovitve, ali so izbrani ukrepi na podlagi lanske analize prinesli kak napredek. Ne našem letnem zero waste srečanju pa bomo predstavili smernice za zmanjševanje količin zavržene hrane na lokalni ravni, ki bodo še posebej koristne za občine in komunalna podjetja. 

Vas pa vabimo, da 24. aprila preberete kak članek na temo zavržene hrane, si ogledate kak film ali videoposnetek, se ob družinskem kosilu pogovorite o vaših vsakodnevnih navadah in družbena omrežja preplavite z ozaveščevalnimi sporočili in vsebinami. Veseli bomo, če boste za ta namen reciklirali tudi pričujoči članek. 

Avtor: Katja Sreš

Vir: http://ebm.si/o/sl/