Posvet ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe
“Med digitalnim in zelenim obstajajo konflikti ter sinergije, a njuno povezovanje je za prehod v podnebno nevtralno družbo ključnega pomena,” so se strinjali udeleženci posveta Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?, ki je potekal v organizaciji mreže Plan B za Slovenijo, Mreže za prostor in Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo.

Udeležence posveta je po pozdravu organizatorjev nagovorila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh z Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer so pripravili strategijo Digitalna Slovenija 2030, katere cilj je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v različnih segmentih.

A ministrica izpostavlja, da uspešne digitalne preobrazbe ne bomo dosegli brez zelene preobrazbe, ki mora potekati istočasno. “Šele ko se bosta zelena in digitalna preobrazba povezali in dopolnili, bomo dosegli tudi pravično in uspešno družbo ter konkurenčno gospodarstvo, kar so cilji EU,” je poudarila.

Udeležence posveta je nagovoril tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je pojasnil, da aktualna vlada daje prednost prav zelenim in digitalnim politikam, a da se digitalizacija ne sme zgoditi na račun povečanja okoljskih, ogljičnih in snovnih odtisov, pač pa mora pot digitalne preobrazbe Slovenije pomembno podpirati zeleno preobrazbo. 

Širši evropski kontekst je predstavil dr. Ilias Iakovidis, svetovalec Evropske komisije ter pobudnik in koordinator Evropske zelene digitalne koalicije. Povedal je, da nam lahko orodja digitalnega prehoda pomagajo pri doseganju podnebne nevtralnosti, saj lahko z njihovo pomočjo zmanjšamo med 15 in 20 odstotkov emisij toplogrednih plinov, obenem pa se na področju zelenega prehoda odpirajo nova digitalna delovna mesta.

Opozoril je, da se zeleni in digitalni prehod ponekod razhajata, saj digitalni odpadki predstavljajo znaten okoljski odtis, zeleni prehod pa lahko ovira določene procese digitalizacije. Poudaril je, da je potrebno spremeniti način razmišljanja in da “ne kupujmo opreme, ampak storitve in s tem zmanjšajmo materialno potrošnjo. Le tako lahko naslovimo resnične potrebe ljudi na področjih mobilnosti, zdravstva, šolstva, energije …”

Dr. Til Rozman, v.d. generalnega direktorja na Direktoratu za digitalno družbo z Ministrstva za digitalno preobrazbo, je dejal, da je “ključna nevarnost nepovezano naslavljanje zelenih in digitalnih politik, s čimer se izgubljajo energija, čas in denar. Zato je ena izmed pomembnih platform za povezovanje deležnikov tudi digitalna strategija Slovenije, ki predvideva tudi vzpostavitev strateškega sveta za digitalno preobrazbo.” Poudaril je še, da je digitalna transformacija v pretežni meri tehnološko in tržno motiviran proces, ki ga je treba gnati v družbeno želeno smer, torej tudi v smer podnebnega prehoda, ne pa samo tržnih ciljev. 

Dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je govoril o vlogi podjetij v zeleni in digitalni preobrazbi. Predstavil je, da slaba polovica podjetij smatra, da digitalna preobrazba zanje ni relevantna, podobno tudi za zeleno preobrazbo. Zato se podjetja digitalne preobrazbe ne lotevajo celostno, kar ocenjuje kot ključno oviro. Obenem je delež podjetij, ki so investirala v zeleno preobrazbo, šesti najnižji v EU. Zato, poudarja Wostner, “je ključno, da v zeleno in digitalno transformacijo investirata tako javni kot zasebni sektor. Podjetja ne vejo, kako investirati, zato so pomembni podporni mehanizmi in institucije.”

Na okrogli mizi so strokovnjaki razpravljali o ozkih grlih digitalnega in zelenega prehoda. 

O izzivih, ki nas na področju digitalnega prehoda čakajo na ravni pametnih mest, je razmišljal Matjaž Logar, direktor Zavoda TM ICT in sodelavec SRIP Pametna mesta in skupnosti. Tehnološki napredek lahko uporabimo predvsem kot podporo rešitvam, ki smo jih že identificirali. Stremeti moramo k boljši kakovosti življenja ljudi, s tem v mislih pa moramo odgovoriti tudi na ključno vprašanje razvoja in upravljanja mest: "Ali bomo ta gradili za avtomobile ali za ljudi?"

Prehod na obnovljive vire energije je ključni steber energetske tranzicije, ki nam bo tlakoval pot v podnebno nevtralnost. Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave za tehnološki razvoj pri Elektro Ljubljana, je poudaril, da so potencialna vlaganja v omrežja velika in da je potrebno pametno oceniti, kako in v katerem trenutku so smiselna, v luči tega pa tudi, kako bomo ta sistem naredili pravičen za čim več ljudi. Tudi digitalizacija bo v tem procesu igrala vlogo, saj lahko “pripomore k temu, da postopki tečejo hitreje”. 

Sociolog dr. Aidan Cerar, strokovnjak na področju trajnostnega razvoja na IPoP, je opozoril, da rešitve, ki izhajajo iz rabe najsodobnejše tehnologije, pogosto ne izhajajo iz potrebe mest, temveč iz tega, kaj vse lahko tehnologija ponudi. “Pomembno je, da se vedno najprej vprašamo, katere težave ta rešuje in kaj so dejanske potrebe. Ne smemo pozabiti na ljudi, ki v mestih živijo. Pogosto namreč tehnologija v pametnih mestih odlično funkcionira, a se to zgodi na račun vse manjšega srečevanja in poznavanja ljudi, pa tudi na račun njihovega občutka varnosti v prostoru.”

Sodelavec društva Duh časa Matjaž Ugovšek, ki kot glavno sredstvo doseganja trajnostnega razvoja, socialne enakosti in skupnega dobrega vidi znanost in tehnologijo, je poudaril, da “mora vse, kar delamo, temeljiti na skrbi za okolje in trajnostnem razvoju”. Kot pomembno past pri srečevanju digitalnega in zelenega je izpostavil izključevanje. “Pozabljamo na socialno ogrožene, ki imajo gotovo večje izzive pri dostopanju do opreme in znanja”. Kritičen je bil tudi do pred kratkim sprejete digitalne strategije Slovenije, ki “je premalo zelena”, poudarja Ugovšek. “Preveč so v ospredju kapital, gospodarstvo in lovljenje številk.”

Jaka Kranjc, generalni tajnik društva Ekologi brez meja in strokovnjak na področju odpadkov in učinkovite rabe virov, se je dotaknil okoljskega odtisa digitalnih odpadkov, ki ga zaradi njihove nematerialnosti pogosto spregledamo. Poudaril je tudi, da je potrebno okrepiti delo na ilegalnem izvozu, saj je črni trg izredno aktiven, odpadki pa so ena izmed najbolj prekupčevanih dobrin. Izpostavil je, da je “Evropa siromašna z naravnimi viri. In ko dobimo izdelke k nam, je smotrno, da podaljšujemo njihovo življenjsko dobo, da ne menjamo računalnikov na dve leti. Kar se da, popravimo, česar se ne da, čim bolj učinkovito reciklirajmo, da ohranimo vrednost surovin.”

Posvet so organizirale mreža Plan B za Slovenijo, Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo in Mreža za prostor ob podpori Konzorcija vsebinskih mrež NVO in partnerstva SRIP Pametna mesta in skupnosti.

Podnebna programa mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Mnenja, izražena na dogodku, ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.