Ekstremne podnebne ujme so opozorilo narave, da je sprememba življenjskega sloga nujna
Neurje brez primere, ki je prizadelo regijo, terjalo veliko življenj in povzročilo ogromno škode, je opozorilo pred naravnimi katastrofami, ki jih lahko pričakujemo vse pogosteje. Posledice globalnega segrevanja so prisotne tukaj in zdaj. Znanost in stroka nanje opozarjata že dlje časa, a še vedno brez pravega in sistematičnega odgovora.

Pred kratkim je v Evropskem parlamentu tesno in komaj izglasovan zakon o obnovi narave pokazal, da še vedno ni dobre volje in pripravljenosti odločevalcev in gospodarstva za preobrazbo in razogljičenje, ki sta nujni, če želimo ohraniti še tistih nekaj naravnih virov, ki so nam še ostali, in posledično ves planet za naše zanamce.

Zakon o obnovi narave, čeprav eden ključnih delov zelenega dogovora Evropske unije, je bil komaj izglasovan zaradi močne dezinformacijske kampanje konservativnih in desničarskih politikov ter nekaterih gospodarskih lobijev. Evropska unija temelji na kompromisu interesov držav članic, a kompromisa z naravo in nujne potrebe po rešitvi podnebne krize in izgube biotske raznovrstnosti ne bi smelo biti.

»Koliko človeških življenj mora biti izgubljenih in kakšna je cena materialne škode, ki smo jo pripravljeni plačati, preden se zavemo, da moramo ustaviti nadaljnje segrevanje planeta, se lotiti razogljičenja družbe, zaščititi naravo in njene habitate ter da moramo pri tem preoblikovanju vsi enakovredno sodelovati? Namesto tega so se povečala vlaganja v fosilne industrije, medtem ko se dušimo v plastiki, ki je bo kmalu več kot rib v morjih,« se sprašuje Nataša Kalauz, izvršna direktorica WWF Adria.

Ves planet je v podnebni krizi. Ozračje je za 1,1 °C toplejše od predindustrijskih časov, ekstremni vremenski pojavi pa so vse hujši in pogostejši. Vremenske katastrofe, ki jih povzročajo podnebne spremembe, se čutijo po vsem planetu, povzročajo velike izgube človeških življenj in zdravja, povzročajo ogromno škodo v ekosistemu, proizvodnji hrane in vode ter škodo na infrastrukturi. Pogosto so najbolj prizadete najbolj ranljive in najrevnejše države, zaradi česar se število podnebnih beguncev iz leta v leto strmo povečuje.

Mednarodni odbor za podnebne spremembe IPCCR je znanstveno potrdil dejstvo, da so človeške dejavnosti povzročile emisije toplogrednih plinov in privedle do povečane pogostosti in intenzivnosti nekaterih vremenskih in podnebnih ekstremov. Podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva nujno globalno rešitev.

»Močno moramo zmanjšati našo odvisnost od fosilnih goriv, ki onesnažujejo okolje in veliko hitreje preiti na obnovljive vire energije. Spremeniti moramo način pridobivanja energije, kako potujemo, koliko virov porabimo, kako proizvajamo hrano in kaj jemo. Nujna je dekarbonizacija gospodarstva in prehod v krožno gospodarstvo, v katerem ne prevladuje želja po stalni rasti, ki porablja omejene vire. Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena v prehod v trajnostno gospodarstvo in življenje v sožitju z naravo,« dodaja Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica WWF v Sloveniji.