Velik korak naprej - Evropski parlament podprl obravnavo uredbe EU o obnovi narave
Zadnja ocena Evropske agencije za okolje je pokazala, da evropska biodiverziteta izjemno hitro upada. Mnoge vrste, habitate in ekosisteme, ki so ključni za kvaliteto naših življenj in naše zdravje, ogrožajo širjenje mestnih območij, netrajnostno kmetijstvo in gozdarstvo ter onesnaževanje. Nujno je, da naravo zaščitimo, da bi spreobrnili trenutni trend, pa bo potrebnih veliko dodatnih prizadevanj. 

Evropski poslanci so danes podprli obravnavo uredbe EU o obnovi narave, kar je pomemben korak v smeri Evrope, v kateri smo pripravljeni poplačati dolg naravi, ki smo si ga prislužili v preteklosti z njenim prekomernim izkoriščanjem in onesnaževanjem. Sprejem uredbe bi pomembno pripomogel k izvajanju Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja. Nevladne organizacije s področij trajnostnega razvoja in urejanja prostora izid močno pozdravljamo.

Nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor, so slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu pred parlamentarnim glasovanjem poslale pobudo, naj obravnavo uredbe EU o obnovi narave podprejo. Stanje narave v Evropi je namreč slabo - 81 % zavarovanih habitatov, 39 % zavarovanih ptic in 63 % ostalih zavarovanih vrst je v slabem ali zelo slabem stanju. Med najbolj ogroženimi so habitati opraševalcev, njihovo upadanje pa je zelo hitro, pri čemer je od njih odvisnih kar 84 % pridelkov v Evropi. 

Ključni cilji uredbe EU o obnovi narave so obnova 20 % območij kopnega in morja v EU do 2030 in obnova vseh degradiranih območij do 2050. Do 2030 je potrebno 25.000 km rekam zagotoviti prost tok brez ovir, ustaviti trend upadanja žuželk opraševalk, povečati število travniških metuljev in ptic na kmetijskih zemljiščih, zaustaviti krčenje zelenih površin v mestih ter obnoviti izsušena šotišča in morske habitate.

Podpora sicer še ne pomeni sprejema uredbe, saj se bodo različni in nasprotujoči interesi v naslednjih dneh še usklajevali v postopku sprejemanja amandmajev, za katere nevladne organizacije s področja trajnostnega razvoja in urejanja prostora upajo, da bodo vodili k čim bolj učinkovitim ukrepom.

V luči tega, da so ministri, med njimi tudi slovenski minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, v Svetu EU podprli sprejem uredbe, pa je pomembno, da obravnava uredbe v parlamentu ni bila zavrnjena. V okviru predhodne obravnave v pristojnih odborih parlamenta se je na tej temi namreč že bila huda predvolilna bitka. 

S sprejemom uredbe bi za države članice EU postalo pravno zavezujoče, da ohranijo določen delež narave. Evropa bi tako postala bolj odporna na posledice podnebnih sprememb in naravnih nesreč, ki jih te prinašajo. Dolgoročno bi to vplivalo tudi na bolj trajnostno in stabilno pridelavo hrane, manj ogroženo pa bi bilo tudi zdravje ljudi. 

Več informacij o uredbi o obnovi narave najdete tukaj.