Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
četrtek, 14. julij 2005 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
4. Kako razumeti oznako "Kristus" v smislu te knjige? Beseda Kristus izhaja od grške Hristos in pomeni Maziljenec. Torej kot hebrejski
izraz Mesijah. Besede Kristus kot take ne gre nanašati na določeno osebo; vsaki
maziljeni osebi pristaja ta naziv, seveda kot prilastek (maziljen). V določenem
pomenu Maziljenca pa pomeni določeno osebnost in ta ni nihče drug kakor član
Trojice, Sin, ki je bil v veličastvu z Očetom-Materjo, preden so bili oblikovani
svetovi. V soglasju z nauki vseh pradavnih duhovnih mojstrov je ta Sin Ljubezen;
tako je Kristus Ljubezen, Ljubezen pa je Bog, kajti Bog je Ljubezen. Neki drug
pomembni rokopis iz Levijeve mape s tvarino o Akashi nudi kar moč idealno podobo
Kristusa, božje Ljubezni. Verjetno je to neposredni prepis iz kronike Akasha,
in zavoljo pomembnosti tudi tega podajamo v celoti.
MAZILJENEC
Preden je bilo stvarstvo, je Kristus hodil z Bogom Očetom-Materjo v Akashi.
Kristus je sin, edino spočeti od Vsemogočnega Boga, Boga Mofii in vsevednega,
Boga misli; in Kristus je Bog, Bog Ljubezni.
Zunaj Kristusa ni bilo luči. Vse življenje se je javljalo po Kristusu; in tako
je preko njega bilo ustvarjeno vse, in nič ni pri oblikovanju in obljudenju
svetov bilo storjeno brez Kristusa. Kristus je Logos neskončnosti in samo po
besedi se razkriva Misel in Moč". Sin je navzvan Maziljenec, kajti Sin,
Ljubezen, univerzalna Ljubezen je bila določena, njej je bilo odrejeno, da je
Stvarnik, Gospod, Ohranjevalec in Odrešenik vseh stvari, vsega, kar je ali kar
kadarkoli bo. Preko Kristusa so zavzeli svoj položaj na lastnih ravneh protoplazma,
rastlinstvo, živalstvo, človek, angel in kerub. Preko Kristusa so bili ohranjevani;
in če padejo, je Kristus, ki jih dvigne; in če se sami prodajo grehu, Kristus
rešuje. Sedaj Kristus, univerzalna ljubezen, prešinja vse prostore neskončnosti
in tako ljubezni ni konca. Iz velikega srca Ljubezni je bilo poslanih nešteto
duhov, da razodevajo visokost, globočino, širokost, brezmejnost Ljubezni. Vsakemu
od svetov, zvezd, mesecev in sonc je bil poslan duh-mojster te božanske Ljubezni;
vsi so bili maziljeni z oljem uslužnosti in vsakdo je v sebi postal Kristus.
Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo 1.del(uvod)
ponedeljek, 11. julij 2005 @ 06:19 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Filozofska in življenjska osnova za svetovno religijo in univerzalno Cerkev v
vodnarjevi dobi, kot jo je Levi posredoval človeštvu iz kronike Akasha
BLAGOVESTI na pot…
Na številnih mestih se med današnjim človeštvom polagajo novi temelji življenju
poedincev in družbe v nastopajoči "duhovni" dobi, ki označujejo evolucijsko
razdobje naslednjih dveh tisočletij, ko bo naš sončni sestav pod vplivom "vodnarja".
Vse kaže, da bo Kristus šele sedaj v človeštvu polno uresničil, čemur je v
Jezusu iz Nazareta ob začetku dobe "rib" ustvaril potrebne pogoje.
Zato smo priče in hkrati nosilci vedno vidnejšega preobražanja v mišljenju,
čutenju in stremljenju zlasti mladih generacij, a tudi ostalih, ki so odprti
vplivom duhovnih tokov v evolucijski smeri človeštva. Najbudnejši med nami se
temu vplivanju s polnim zaupanjem odzivajo in kljub vsem občasno nasprotnim
silam nevzdržno stopajo na teh novih poteh dalje in dalje…
Da bi tudi med Slovenci bilo vsak dan več takšnih usmerjevalcev, smo poskrbeli
za pričujoči prevod, katerega vsebina naj bi po izrecni želji pisca LEVIJA postala
znana slehernemu sodobniku; od tega bo med drugim zaviselo, kako bom predvsem
kot posamezniki ravnali ob tej kozmični prelomnici, da zmagovito prebredemo
tokove, ki nas bodo očiščevali in ozaveščali, ustrezno naslednjemu razvojnemu
ciklusu človeštva.
Čim temeljiteje se bomo soočali z vsebinami te BLAGOVESTI kot dopolnila nam
že znane iz izročila, tem hitreje se bomo usposabljali za prisvajanje tega,
kar nam danes mnogoterno priteka neposredno iz duhovnega vesolja. Ta živa povezava
je sicer vedno obstajala, le da se je v preteklosti o tem premalo vedelo in
govorilo, ker je obdobje "rib" človeštvo predvsem usmerjalo v materialni
svet. Danes ob vstopu v "vodnarjevo" dobo pa bi zanemarjanje tega
nedvomno utegnilo postati usodno tako za poedince kot za občestva in celotno
človeštvo.
Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije, ki je sam tudi umel brati kroniko
Akasha, je v ciklusu predavanj 1913 govoril o tem "petem evangeliju",
ki naj bi ga človeštvo kmalu prejelo kot potrebno duhovno hrano za novi čas
"bratske ljubezni in miru".
Prevedla in založila: dr. M. Mihaela Klun
Ljubljana, 1988
nedelja, 10. julij 2005 @ 06:33 CEST
Uporabnik: mychi
Živimo v času intenzivnih sprememb. Ljudje smo se z dvigom svoje zavesti v letih od 1998 do leta 2000 odločili, da ne bomo šli skozi kataklizmo uničenja v času prehoda mame Zemlje in celotne civilizacije iz 3. v 5. dimenzijo. Po letu 2000 nimamo več scenarija po katerem naj bi živeli, ni več karme, stojimo na odru in s svojim vsakodnevnim odločanjem in prepričanji določamo svojo prihodnost. Stvari se manifestirajo izjemno hitro, zato je pomembno, da razmišljate pozitivno. To je pomemben čas v naši zgodovini, ko se ponovno usklajujemo z matrico zavedanja iz časa Lemurije, ko gremo nazaj v evoluciji proti enosti, ki smo jo poznali in živeli v času Lemurije. Do leta 2000 smo živeli za tančico, ki nas je ločila od bitij svetlobe, angelov, dev, vil in vnebovzetih mojstrov, sedaj se ta tančica dviguje in na Zemljo priteka vedno več kristalne ali platinaste energije, ki uravnoveša jin in jang pol v vsakem posamezniku. Postajamo celostni in gremo v enost. Vse vojne, krutosti in nasilje, ki smo mu priča so le porodni popadki, bolečina ob rojevanju nove energije, nove Zemlje. Greste namreč v smeri svoje pozornosti, če ste usmerjeni v pozitivno smer, se vam dogajajo pozitivne stvari in če ste usmerjeni v negativno smer, se vam manifestira vse tisto, česar se bojite. Zakoni vesolja so zelo preprosti, če delaš kar že delaš, dobiš, kar že imaš. Zato spremeni svoje razmišljanje in delovanje. Sprejmi odgovornost za svoje življenje, nehaj se pritoževati in ne išči izgovorov!
12. decembra 2004 so začele na zemljo pritekati lemurijske energije raja in se prizemljevati skozi portale Luči na Zemlji. To je bil za vse nas pomemben dan, saj je to pomenilo, da smo se premaknili iz energije dvojnosti, ki smo jo sprejeli na Atlantidi, nazaj v obdobje enosti srca in duha, kar je bilo značilno za civilizacijo Lemurije. Skupina planetov, ki je na Zemljo dovajala kristalno energijo iz centralnega sonca je bila vodena s strani Plutona, planeta transformacije. Zelo intenzivne energije je bilo čutiti vse do 18. decembra, ko se je sonce poravnalo s centralnim soncem na 26 stopinjah Strelca. Na tej točki je akvamarinski žarek skupaj z lemurijsko energijo raja začel pritekati v kristalno mrežo Zemlje in vseh kristalnih otrok na Zemlji. Na ta dan je Venera vstopila na 2 stopinjo Strelca in ponesla tudi planet ljubezni v ples transformacije. Boginja Isis in bog Ra bosta praznovala dokončen rezultat Venerinega prehoda v letu 2004 in odpiranje Siriusovih vrat 8. avgusta 2005. Od tega trenutka dalje bo možno ponovno ustvariti raj na Zemlji.
petek, 8. julij 2005 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič.
Le kdo si v tem mrzličnem času ne želi nekoliko odmaknjenosti in miru? Toda
večina ljudi ni zmožna ostati dolgo tiho. Večino žene notranji nemir in jih
sili, da zopet postanejo dejavni. Zato je notranja tišina v našem hiperaktivnem
svetu nekaj neobičajnega, nekaj dragocenega. Notranja tišina je temelj za odrešitveno
pot.
Nehati s starimi, običajnimi dejavnostmi, umolkniti pred notranjim Gospodom
je najpomembnješji trenutek na poti naše notranje osvoboditve duše. To je trenutek,
ki je pomemben za vsakogar, ki resnično hoče po poti svobode. Vendar duhovna
pot ni potovanje, na katerem se udobno namestimo in ki nas avtomatično privede
do , cilja. Pri tem gre za to, da moraš zavestno določiti svojo smer in še pravočasno
zapustiti že prej programiran potek običajnega vsakdanjega življenja. To pa
v življenju pomeni, da moraš kar se da zavestno zapustiti tisto, kar imaš za
lastni jaz. Naučiti se moramo opustiti tirnico lastnih izkušenj, celotno zemeljsko
preteklost.
Opustiti moramo tudi prihodnost, ker ni ta nič drugega kot naša lastna projekcija
starih izkušenj. Do opustitve pa v nas pride na temelju sadov globokih, odločilnih
doživetij; to v nam povzroči spoznanje, da se našega jaza-osebnosti ne da odrešiti
s stalnimi pretvezami in delovanji. Z obravnavanjem vsakdanjih opravil osebnosti-ega
z zunanjega stališča lahko časovno-prostorske dimenzije za trenutek izginejo
in sedanjost se nam pokaže v tihem, čistem sijaju. Ta "izklop" pa
ni nikakršno nasprotno gibanje v kraju in prostoru, ampak je to prehod iz vsega
gibanja v popolno notranjo tišino, v kateri lahko začne delovati odrešujoče
in prenavljajoče moč Kristusove sile ljubezni.
sreda, 6. julij 2005 @ 06:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bernarda Pavko Prava
Angel Tobi in Saint Germain fizično med ljudmi
Poletna konferenca o Novi Energiji v Santa Feju je letno srečanje »šaumber« iz vsega sveta in bo letos od 15. – 17. julija. Poznavalci religij in kultni izvedenci imajo različna mnenja o tem, kaj šaumbre so, strinjajo pa se, da skupina ne sledi nobenim pravilom ali dogmi. Sveta knjiga šaumber, takoimenovana Biblija Nove Energije je očitno natisnjena s skrivnostnim črnilom. Na nobeni od več kot stotih straneh ni vidne besede, razen enega stavka: Tudi ti si Bog.
Pred Konferenco pa se je v Santa Feju začel pojavljati angel Tobi – osebno. Tamkajšnje šaumbre in bolj zavestni prebivalci poročajo o številnih srečanjih tega bitja po vsem mestu. Tobija menda spremlja več sumljivih bitij – Saint Germain, Ohamah, Beli Orel, Quan Yin in skupina, imenovana Zbori. Mestne avtoritete zagotavljajo, da ni razloga za skrb ali paniko. Ta bitja bodo tu verjetno krajši čas in se bodo udeležila poletne Konference o Novi energiji, je rekel pomočnik šefa policije Dick Muggle.
torek, 28. junij 2005 @ 06:22 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Nekega dne sem ugotovila, da vprašanje in odgovor postavljata pri človeku nek samosvoj sistem monologa, čeprav je za vprašanjem izbrisana vsaka sled, vendar to vprašanje samo zase govori še naprej, črv vrta in išče zadovoljiv odgovor. Vsako pomembno vprašanje je za človeka izziv.
Gre za to, da me je »nekdo« hotel poučiti, da objektivno resnico lahko spoznamo samo z materialističnim pojmovanjem izvora sveta in človeka v njem, torej dialektično, kot edino sprejemljivo obliko filozofskega ramišljanja, ki izhaja iz tega spoznanja. Ker je dialektika kot mišljenje totalitete anahronizem, je lahko resnična samo tako, da se ne odreka pojmu celote, sem sama pri sebi menila. Razmišljanje »nekoga« sem hkrati razumela za solidariziranje z marksističnimi temelji in ateizmom, ki je vedrilo in oblačilo v zobraževanju neke generacije, zato menim, da je tako dialektiko treba opustiti in jo po sesutju socializma boljševistične provenience obravnavati kritično.
torek, 28. junij 2005 @ 05:39 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: dr. France Susman
Esenska poslanica miru dokumentira Jezusov način
zdravljenja s postom ob vodi in svežo vegetarijansko hrano
Prvotna Biblija govori še kako v prid živalim.
Katoliški teolog Herder je rekel, da je prava, splošna Cerkev - nevidna.
Jezuit Franc Cerar, piše v tedniku Družina 5. junija 2005 (Zapoved "ne
ubijaj" in živali. Ali je Jezus res bil vegetarijanec in ali je nasprotoval
ubijanju živali), da jagnje travo je, ker ga trava za to prosi. Potem pa jagnje
razmišlja ob človeku, kaj bi bilo zanj najbolje: "Ena možnost je, da se
postaram, zbolim, poginem in segnijem. Nič kaj prijetno mi ni ob tej misli.
Druga možnost je, da me napade volk in končam v njegovih zobeh. Tudi ta možnost
ni razveseljiva. Tretja, najlepša možnost je, da se ponudim tebi. Ob najbližnjem
prazniku me zakolji in pripravi za slovesno kosilo. S tem bom prispevalo tebi
in tvoji družini delež v skupnem veselju, obenem pa bom tudi doseglo najvišji
smisel svojega življenja…" Kaj pa človek v prehranjevalni verigi? "Ena
možnost je, da se postaram, zbolim, poginem in segnijem. " Komu se bo ponudil
človek v krvavo daritev? Ta svetovni nazor se opira na Biblijo, ki pa je polna
pšenice in tudi strupene ljuljke. Jezus: "Nebeško kraljestvo je podobno
človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali
, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel" (Mt
13, 25). Ker sem na dveh cerkvenih fakultetah študiral samo nekatere dele iz
Biblije, prav tako kot avtor navedenega članka, pozneje pa celo Biblijo, zlasti
z vidika odnosa do živali, lahko bralcem povem zamolčano dejstvo, da je Biblija
tako kot vsa zgodovina, polna prav pozitivnih izrekov in zgledov o nekrvavem
načinu življenja, ki polnijo cele knjige, pa jih privrženci ločin ne morejo
videti, ker so se drugače učili.
petek, 24. junij 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Joša Medved
Sem svobodno duhovno bitje, ki ima svojo življenjsko energijo, um, čustva
in telo in ki je obenem sestavni del univerzalnega duha. Vse to sem preko zavedanja
sposoben povezati, kontrolirati, voditi in uskladiti med seboj in z okoljem.
To duhovno bitje je edino, ki "se zaveda, da se zaveda" - torej se
zaveda tudi samega sebe in vzpostavlja zvezo z drugimi bitji. Moje življenje
je posebna energija, ki organizira in oživlja fizični svet iz materije, energije,
prostora in časa. Moje življenje je namenjeno svobodi, zdravju in ljubezni,
ki so edine resnične dobrine in jih je v izobilju za vse. S tem soustvarjam
celotno naravno ravnotežje in harmonijo. Zavedanje je tudi ključ do dobrega
zdravstvenega stanja celotnega posameznega bitja in obenem vseh bitij.
Energija, ki ne teče, ni energija, temveč le možnost. Zavedam se, da
energija lahko šele takrat svobodno steče in živi, če ni nobenih ovir, ki bi
si jih postavil sam ali družba zaradi svojega dobička. Življenjska energija
je posebna energija, ki zna organizirati fizični svet in je ima vsako živo bitje
dovolj - razlika je le v pretoku. Vzdrževati lep in neoviran pretok življenjske
energije pomeni izboljšati pogoje za preživetje mojega bitja in obenem tudi
za preživetje vseh drugih. Zato je vzdrževanje dobrega pretoka tudi moj prispevek
k skupnemu toku univerzalne energije. Ozavestim vse ovire in jih odstranim -
s tem pa sem odstranil tudi vzroke za možen nastanek bolezni. Boriti se samo
proti bolezenskim simptomom je nesmisel. Zalivati rože je smiselno in prijetno,
boriti se proti suši, ki sem jo sam ustvaril, pa je nesmisel.
V tem sporočilu nas Grupa popelje na tri-mesečno potovanje. Na koncu naše zadnje knjige 'Spiritualna Psihologija' delimo z bralci, da verjamemo, da bomo naslednja stopnička v človeški evoluciji. Tukaj Grupa ne izgublja časa, temveč nam natančno pokaže kaj to pomeni vsakemu od nas na njegovi osebni ravni..
sreda, 22. junij 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Šola energijskega
zdravljenja Slovenije
V jeseni svoja vrata odpira Šola energijskega zdravljenja Slovenije. Vabimo
te, da se skozi članke v teh poletnih mesecih seznaniš z bogato vsebino, ki
jo zajema štiriletni program.
Dovoli si slišati glas v sebi, ki resonira z napisanim. Pot ki se odpira pred
tabo ni lahka, je pa vredna vsakega trenutka, ki ji ga posvetiš, saj te pelje
v najsvetejši del sebe- v lastno bistvo.
PATHWORK- duhovna psihologija
V vsakem človeškem srcu tli globoko hrepenenje po izpolnjenosti in želja izkusiti
več življenja. To hrepenenje nas slej ko prej spodbudi, da začnemo iskati. Ko
spoznavamo, da svoje sreče ne moremo izpolniti z zunanjimi dobrinami, dosežki
ali celo z odnosi, se začnemo obračati navznoter in postavljati vprašanja.
Kdo sem? Kaj je resnična sreča? Kako lahko odstranim notranje ovire do nje?
Sledijo vprašanja, ki segajo preko osebne sreče. Kaj delam na Zemlji? Kdo ali
kaj je Bog? Kako ga lahko izkusim?
Vsa ta vprašanja nas bodo vodila do spoznavanja in raziskovanja sebe na psihološkem
nivoju in duhovnem, ko bomo želeli spoznati odgovore na skrajna vprašanja o
naravi Resnice. Slej ali prej bomo morali najti in slediti poti, ki je pomagala
že drugim iskalcem izpolnitve in namena njihovega življenja.
Pathwork je sodobna duhovna disciplina, ki spodbuja osebnostno rast
v smislu spoznavanja in integracije neskončnih notranjih razsežnosti.
Pathwork nas spodbuja, da sprejmemo svojo dvojnost, kar pomeni sprejeti tako
angela kot hudiča znotraj sebe, tako svoj omejeni ego kot svojo božansko naravo.
S sprejemanjem sebe se učimo živeti v ljubezni, enosti in resnici.
Četrto Veliko Gabrielino pismo – (20. – zadnji del)
torek, 21. junij 2005 @ 06:05 CEST
Uporabnik: Pozitivke
„Črno veličanstvo“ pravi: Nasilno si podredite Zemljo!
Iz naših izkušenj bi lahko pripovedovali še veliko lepega in vzvišenega. Z nelepimi, okrutnimi dogodivščinami žal tudi nam ni bilo prizanešeno. Vendar o tem, da so lovci in mesarji tako rekoč položili roko na naše živalske brate in sestre in jih na krut način ubili, tu raje ne bi govorila... Za tistega, ki bi si rad pogledal krute, zverinske izrodke, zločine nad živalmi, ki bi si torej rad sam ustvaril sliko, je ob tem Gabrielinem pismu na razpolago videokaseta, ki jo lahko naroči. (Kaseta je v nemščini in jo lahko naročite na nemškem naslovu - op. prev.)
Kdo je glavni krivec za kruto in gnusno ravnanje z živalmi? Glavni krivci so cerkvene institucije, ki blagoslavljajo celo pobite živali in prav tako njihove dvonožne ubijalce in klavce. „Črno veličanstvo“ je prepoznavno v tako imenovani Hubertusovi maši. Naslednji krivec je država, ki se je podredila „črnemu veličanstvu“, da bi izpolnila, kar določajo „voodoo-eksperti“. Kdor pa pokaže s prstom na „črna veličanstva“ in njihove služabnike, naj najprej vpraša samega sebe, če ni tudi sam sokriv.
Da bi tistim, ki bi radi prišli do samospoznanja, to olajšali, je lahko koristen naslednji prikaz temeljnih duhovnih zakonitosti:
torek, 14. junij 2005 @ 06:14 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Pustolovsko srečanje z mogočnim veprom.
Živali hočejo biti nam, ljudem, prijatelji, ker vedo za enost
Če bi želeli zdaj nadrobno poročati o vseh srečanjih z živalmi in doživetjih z brati drevesi, sestrami cvetlicami in s štirimi elementi, bi to obsegalo nekaj knjig.
Mene je posebej zanimalo prav obnašanje divjih prašičev, ker zanje pravijo, da so skrajno nevarni.
V začetku te zime sem spet sedela na svojem zložljivem stolu v bližini steze divjih prašičev. Moja spremljevalca sta stala nekaj metrov oddaljena od mene, da bi opazovala veverico, ki se je pripravljala na zimsko spanje. Nenadoma in povsem nepričakovano je v grmovju zašumelo. Iz njega je stopil mogočen veper s štirimi velikimi čekani, dvema zgoraj in dvema spodaj. Ko me je zagledal, je zavzel držo kot bik v areni. Sklonil se je in s sprednjimi parklji grebel po tleh, podobno kot bik v areni grebe s kopiti, preden napade. Moja spremljevalca sta prepozno dojela, kaj se je dogajalo, kajti veper je bil že v moji bližini. Krožil je okoli mene s trdnim namenom, da me napade. Nenadoma me je pošteno sunil v hrbet, tako da nisem samo padla s svojega zložljivega stola, temveč sem občutila tudi njegove čekane v svojem mesu.
Zdaj sem torej ležala zvita na mrzli in mokri zemlji, v pravi podrejeni drži, ki v živalskem svetu običajno napadalcu pomeni priznanje podrejenosti premaga- nega. Govorila sem srcu svoje duše in prosila za pomoč, da bi se v tem položaju obnašala pravilno. Minilo je le nekaj trenutkov in slišala sem glas srca, ki mi je svetoval, naj zaenkrat obležim in mirno ter monotono govorim, tako, kot smo to vedno počeli, kadar so bile v naši bližini živali. Z monotonimi besedami sem nagovorila svoja spremljevalca, da naj ostaneta mirno tam, kjer stojita. Obstala sta kot pribita od strahu. Veper je stal za mano, kot bi mi hotel reči: „Na, zdaj te bom preizkusil, če si mi zares naklonjena!“
Prerok in papež prihajata iz iste dežele. Naključje?
sobota, 11. junij 2005 @ 05:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Christian Sailer
Kritika prakristjanov na hrup okrog papeža in svarilo pred
cerkveno netolerantnostjo
Na enem svojih nedeljskih srečanj so Prakristjani v Univerzalnem življenju
zavzeli stališče do vatikansko-rimskih dogodkov: Pompozne prireditve ob smrti
papeža Janeza Pavla II. in ustoličenje Benedikta XVI. so označili kot ,,kultni
zunanji blišč", ki z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega. Istočasno so
ob ustoličenju predstojnika inkvizicije Josepha Ratzingerja v papeža posvarili
pred vrnitvijo v novo cerkveno netolerantnost. Višek prireditve je predstavljalo
razodetje Gabriele, prerokinje za današnji čas, ki ga je prejela od Božjega
Duha in ga v tem dopoldnevu sporočila naprej.
Na začetku Srečanja vseh iskalcev Boga, dne 24. 4. 2005 v Würzburgu, ki so
ga prenašali v mnoga zbirališča prakristjanskih srečanj po vsej Evropi, je nek
govornik dejal: ,,Najprej bi rad razjasnil: Prakristjani cenimo svobodo vsakega
posameznika kot najvišjo dobrino. To pomeni: vsakdo naj bo zveličan na svoj
način in vsakdo lahko veruje, kakor želi. Vendar naj bo pošten in se ustrezno
imenuje, npr. katoličan, luteran ali evangeličan. Toda prakristjani ne molčimo,
če se imeni Velikega Duha, ime Boga in ime Jezusa, Kristusa, zlorabljata za
cilje, ki so natančno nasprotje tega, kar smo spoznali iz Desetih božjih zapovedi
in nauka Jezusa iz Nazareta kot Božjo voljo. Ob takšni zlorabi s strani Petrovega
stola ne molčimo."
Ker sem že večkrat čitala o svetlobnih pojavih, bi želela tudi sama deliti svojo iskušnjo. Pred časom mi je sin prinesel pokazati fotografije, ki se pojavijo na njegovih vratih od stanovanja. Ne bi se želela opredeljevati o vzrokih, zakaj se ta fenomen pojavlja...želela bi samo pojasniti, da je steklo iz piramidnih vzorcev in verjetno razlog za prikazovanje tega fenomena (lom svetlobe).
sreda, 8. junij 2005 @ 06:14 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Do opuščanja starega ne pride naenkrat, ampak postopoma, kajti tega ne bi nihče zdržal. V moči Božanske Luči pa človek vendarle lahko stopa po tej kraljevski poti, lahko se odreši starih ruševin, tako, da njegovo srce na vrhu razvoja sprejme in presnovi čisto Luč iz nadnarave, brez tostranskega in onstranskega astralnega vpliva. Vse, kar izvira iz te narave, dobro ali slabo, ne pušča več sledi. Moči iz nadnarave neovirano pritekajo v organe, ki so za to pripravljeni: skozi žlezo češariko Le ta se nahaja v sredini možganov in odreja tudi presnovo ter bioritem, predvsem pa je to organ, preko katerega se lahko Sveti Duh neposredno dotakne človeka. Temu organu rečemo »ključ k duši«. Osnovni kamen nove graditve - Jezus Kristus – je tako položen. Tako tu ni prisoten samo Jezus, nastajajoče novo sonce, ampak tudi Kristus, graditelj naše nove zavesti. Te božanske sile se kažejo tudi v obliki povečane intuicije ali sposobnosti prenovljene naše duše, da se le ta lahko uskladi s Kristusovo višjo vibracijo in tako prepozna Božanski načrt. To je potem dnevno druženje z živim Bogom!
Mi človeštvo se v tem trenutku soočamo z novo sposobnostjo. Ljudje, ki se zavedajo in z vsem srcem sodelujejo pri njenem razvoju, ravnajo tako na novi način, način, ki je uglašen z novimi sevalnimi zakoni. V primeru pa, da mišljenje, občutje in delovanje še naprej določa stara nerazumnost, naletijo prenovitvene sile na odpor in človek obtiči sredi konflikta, ki si ga je sam ustvaril. Kako naj razumemo razblinjanje stare narave? Brez finejše substance, ki je znana kot eter, si življenja v današnjem smislu ne moremo predstavljati. Naše človeško fizično telo, a tudi živali in rastline ne morejo živeti brez etrov. Naše zdravstveno stanje določa naše eterično telo. Eterično telo je odgovorno tudi za naše duše. Preko hrane pritegne iz prasubstance nujne etre. Če bi proces hranjenja prekinili le za kratek čas, bi bila posledica tega smrt.
torek, 7. junij 2005 @ 06:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Kako sva Thyrinus in jaz sklenila prijateljstvo
Tudi žito je bilo v glavnem pospravljeno. Na njivah so bile samo še tiste poljščine, ki jih pobirajo, ko zavlada jesen. Tudi v sadovnjaku kmetije so visela na vejah samo še jabolka poznih sort. Po marljivosti mnogih živali se je dalo spoznati, da se leto polagoma približuje koncu.
Z izvidniškim pogledom, ki smo si ga izostrili na številnih ekskurzijah, smo na enem naših obhodov v daljavi prepoznali divje prašiče, ki so se pomikali proti gozdu. Drug drugega smo opozorili na to in se posvetovali, kako se bomo obnašali. Hitro smo bili enotni. Znova smo zavzeli položaj iz lanskoletne zime. Moja spremljevalca sta ostala v džipu, jaz pa sem se zunaj ob gozdni jasi, v bližini steze divjih prašičev usedla na zložljivi stol.
Trajalo je dneve, preden so divji prašiči spet izbrali to pot. Družinska skupnost, krdelo, ki je hotelo iti po tej stezi, je bilo zelo plašno. Kakor hitro so nas živali opazile, so pohitele nazaj v gozd. Bili smo zelo presenečeni nad njihovim sedanjim videzom, kajti spomladanski mladiči niso več imeli črt. Zrasli so v mlade živali; lahko bi jim rekli „najstniki“, kajti tako so se tudi obnašali.
Držali smo se našega dogovora, da vztrajamo, da se ne umaknemo s položaja. Divji prašiči so zelo pametne živali. Verjetno se je v njih prebudila slika iz lanske zime in pomladi, kajti nenadoma so se le približali, si vzeli pripravljene rezine jabolk in nadaljevali pot - ne da bi nas spustili z oči.
ponedeljek, 6. junij 2005 @ 05:11 CEST
Uporabnik: stojči
Ko je tvoja zamisel ali ideja,
močnejša od tvojega hrepenenja,
ko tvoje zamisli in ideje
presegajo tvojo hvaležnost Njemu,
za podarjeno ti telo in življenje,
si samo svoje ideje ali zamisli žrtev,
si hkrati živ in hkrati mrtev.
nedelja, 5. junij 2005 @ 06:26 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Pogledi vseh ezoterično in mistično naravnanih ljudi se stikajo v pomembni točki: vsi iščejo duhovno odrešitev. Kljub morebitnim različnim, pogosto celo nasprotujočim načinom je njihov cilj vendarle isti.
Odkar na Zemlji obstaja človeško življenje, živi v nas ljudeh pranagon, ki nas žene k iskanju duhovne svobode. Cilj tega hrepenenja lahko sicer poimenujemo spreobrnitev, samadhi, satori, nirvana, vstajenje, ponovno rojstvo, razsvetljenje, odrešitev, a med temi poimenovanji ni v bistvu nikakršnih razlik. Kajti en sam studenec je, ki v isti nalogi povezuje vse duše in, ki ga vsi iščemo; luč, popolna svoboda, Bog, modrost, lepota, ljubezen, moč-sile z vsemi temi želi naš Stvarnik nahraniti naše duše. Vendar vsi ljudje ne iščejo v isti smeri in njihovi sadovi nimajo iste vrednosti. Pa vendarle, izvir iz katerega črpajo, je vsem skupen.
Dobro vemo, da globoko v sebi, v svojem resničnem bistvu ni noben človek zadovoljen s tem svetom, z njegovo ljubeznijo in njegovo bridkostjo, z dobroto in hudobijo, z njegovo medlo veselostjo in temnimi nočmi, polnimi bede in žalosti. Zato povsod in v vsakem človeku raste želja po odrešenju. Prav vsi časi poznajo pobožne, blage ljudi. Da bi izprosili ali izsilili božanski blagoslov, mnogi upogibajo kolena in sklepajo roke. Drugi so uporniki in neposlušneži. Nekateri obiskujejo cerkve, ašrame, templje, drugi se umikajo v samoto, vse pa preveva želja, da bi svojo dušo povzdignili k Gospodu vsega življenja.
torek, 31. maj 2005 @ 06:17 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Mati srna, lisica in ježevka nam pokažejo svoje otroke. Mati Zemlja je potrpežljiva in popustljiva z živalmi!
Mi trije v „štirinožcu“, džipu, smo si nabirali in si še nabiramo svoje izkušnje.
Čas hiti in ure minevajo. Vlada toplejši čas.
Česa smo se naučili in kaj je pomembno za nas še danes? Zunaj, torej izven džipa, se ne smemo premikati, ne da bi govorili. Živali shranijo v svojo slikovno govorico oz. slikovno komunikacijo tako ton, torej zvok glasu, kot tudi vonj in podobo ter njeno gibanje, pa tudi potek življenja svojih vrstnikov in vseh drugih živih bitij, vključno ljudi.
Na svojih ekskurzijah smo vsi trije še nekaj tednov nosili „obleke divjih prašičev“. Vedno znova smo doživljali matere, vodeče svinje, z njihovimi cecatniki, z njihovimi otroki. V določeni razdalji - še dokaj plahe - so hodile mimo nas, tudi takrat, ko sem jaz, dvonožec, stala ali sedela zunaj na svojem majhnem zložljivem stolu.
V žepu jope sem imela eno ali dve jabolki, ki sem ju počasi zakotalila v smer, v kateri sem zagledala živali. Tudi na ta način občutijo, da sem jim prijatelj. Po nekaj tednih so prihajale živalske matere, vodeče svinje, previdno in radovedno vedno bliže, in mladički so skakali in se podili naokrog, kot da bi nam hoteli reči: „Dobro nam je!“
Doživeli smo, kako so rasli in kako so postopoma bledele njihove proge v kožuhu. Po progah v kožuhu namreč spoznamo, da so to otroci, ki še pijejo pri materi.