|
||||||
|
|||||||
Glede na zavest lahko razlikujemo troje faz:
1. Zavest vsemogočnosti Boga in človeka
2. Zavest Kristusa ali zavest božanske Ljubezni
3. Zavest Svetega Diha ali najvišje Inteligence
Vedeti je treba, da nobena od teh faz zavesti nujno ne vključuje katero od
ostalih ali celo obe. Pogosto naletimo na ljudi, prekipevajoče božjo Ljubezen,
torej v zavesti Kristusa visoko napredne, pri tem pa docela brez znanja; niti
najmanj ne pojmujejo zakonov narave ali duha; niso v zvezi z velikim Učiteljem,
ki je Sveti Duh.
Neizbrisljivi spomini življenja, poznani kot kronika Akasha, so docela v območju
najvišje Inteligence, Univerzalnega Uma, in njen bralec mora biti v tesnem združenju
s Svetim Duhom, kot davni duhovni mojstri nazivajo duha najvišje Inteligence,
tako da vsako vlakno njegovega bitja v istem trenutku čuti vsako miselno vibracijo.
Spričo dejstva, da je ves prostor napolnjen z miselnimi vibracijami vseh vrst,
se pojavlja vprašanje, kako bralec kronike Akasha zmore razlikovati in zbrati
samo misli in življenjske dogodke ene same določene osebe ali skupine oseb?
Vsaki osebi je lastno vibriranje, značilno za njo, in če bralec docela pojmuje
zakon razlikovanja, se s celotnim svojim bitjem uskladi na sprejem onega posebnega
zvoka ali ritma, medtem ko noben drug zvok ali ritem ne more niti najmanj vplivati
nanj. To načelo dokazuje brezžična telegrafija.
Levi je potreboval veliko let, da se je naučil zakona razlikovanja ter prišel
v stik z zvoki in ritmi Jezusa iz Nazareta, Enoha in Melhizedeka ter njihovih
sodelavcev. Toda pod vodstvom Duha najvišje Inteligence je dosegel to izpopolnitev
in trenutno v celotnem svojem bitju začutil še tako rahle vibracije, prihajajoče
od enega teh velikanskih centrov in zato ni dvoma, da so vsi njegovi prepisi
do zadnje črke resnični.
ČLOVEK
"Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?"
Tako se je resno vprašal David, hebrejski psalmist, in 8. psalm je ves predan
kontemplaciji o človeku - o božjem delu, ki krona vidno stvarstvo. Med mnogimi
pomembnimi nauki, ki jih je Levi smel zbrati iz kronike Akasha, iz Univerzalnega
Uma, najdemo enega o človeku, kjer je tako nazorno očrtano njegovo padanje v
fizično tvar in njegov končni dvig do večne enosti z Bogom, da brez nadaljnjega
lahko najde mesto v tem uvodu, pa ga tu objavljamo v celoti:
"Ni bilo nikoli časa, da bi človek ne bil. Če bi se človekovo življenje
kdaj začelo, bi tudi prišel čas, ko bi se nehalo. Božje misli ne morejo biti
omejene. Tudi ne more končni duh umeti, kar je neskončno. Vse končno je podvrženo
spreminjanju. Vse končno bo prenehalo biti, kajti bilo je nekdaj, ko končnega
ni bilo. Ljudska telesa in duša, to je končno, zato se bodo preobrazila, da,
z vidika končnosti pride čas, ko jih več ne bo. Toda človek v samem sebi ni
ne telo in ne duša; je duh in delček Boga. Stvarniški "Bodi!" je človeku,
človeku-duhu daroval dušo, zato da lahko deluje na ravni javljajočega se stvarstva.
Zakaj je stvarniški "Bodi!" človeku-duhu daroval dušo, da more delovati
na ravni duše? Zakaj je stvarniški "Bodi!" dal duši telo iz mesa,
da lahko deluje na ravni javljajočega se stvarstva?
Poslušajte zdaj, vi svetovi, gospostva, moči in prestoli! Poslušajte zdaj, vi
kerubi, vi serafi, vi angeli in vi ljudje! Poslušajte zdaj, o protoplazma in
zemlja in rastlina in žival! Poslušajte zdaj, vi plazeča se bitja na zemlji
in ve plavajoče ribe, vi ptiči, ki letate! Poslušajte zdaj, vi vetrovi, ki pihate,
vi gromi in bliski neba! Poslušajte zdaj, vi duhovi ognja, vode, zemlje in zraka!
Poslušajte zdaj, o vsaka stvar, ki je ali je bila ali še bo, kajti Modrost govori
z najvišje ravni duhovnega življenja!
Človek je misel iz Boga; misli iz Boga so vse neskončne; ne gre jih
meriti po času, kajti kar se meri s časom, to ima začetek in konec. Misli iz
Boga so večne, neminljive glede na preteklost, prav tako večne, neminljive glede
na neskončne dni prihodnosti. In tak je človek, duh-č1ovek. Toda človek - enako
vsaki drugi misli iz Boga - je bil zgolj seme, seme, ki vsebuje v sebi možnosti
Boga, enako kot seme kakršnekoli rastline na zemlji nosi globoko v sebi lastnosti
vsakega dela te določene rastline. Tako je tudi duh-človek kot seme iz Boga
nosil globoko v samem sebi lastnosti vsakega dela Boga. Semena pa so popolna,
da, tako popolna, kakor je izvor, od katerega prihajajo; niso pa razvita v življenje,
ki bi se javljalo. Otrok v telesu je popoln kakor mati. Tako je nujno,da je
človek, seme, vsajen globoko v zemljišče, zato da lahko raste, se razvija, enako
kot popek, da pokaže cvet. Človeško seme, ki je izšlo iz srca Boga, je bilo
določeno, da gospoduje na ravni duše in na ravni javljajočega se stvarstva.
Tako je Bog, gospodar vsega, kar je, to človeško seme vrgel globoko v zemljišče
duše. Naglo je raslo in človek je postal živa duša; in postal je gospod vsega
kraljestva duše. Poslušajte sedaj, naj slišijo vse stvari! Razen duše je zgolj
eter duhovne ravni, ki vibrira manj hitro, in v počasnem ritmu te ravni se javljajo
bitnosti življenja. Javljajo se dišave in vonjave, vse resnično občutje in vesolje
ljubezni. In te dušne lastnosti postanejo krasno telo. Mnogočesa se mora človek
učiti na ravni duše; zato se mudi tu skozi mnogokratna življenja, predno se
ne nauči vsega potrebnega. Na mejnem območju ravni duše je postalo vibriranje
etra še počasnejše, pa so si bitnosti nadele obleko. Dišave in vonjave in vse
resnično občutje in vesolje ljubezni se je odelo v meso. Tako je človek dobil
telesno obličje.
V svojo izpopolnitev mora človek skozi vsa pota življenja. Tako je telesna
narava prišla v polno javljanje, narava, ki ima svoj izvor na ravni mesa. Brez
nasprotnika vojščak nikoli ne spozna svoje moči, misli pa se morajo razvijati
z vežbanjem sile. In tako je ta mesena narava hitro postala nasprotnik, ki ga
človek mora naskakovati, zato da zmore postati božanska sila, ki se javlja v
njem. Vse, kar živi, naj utihne in naj posluša! Človek je gospodar vseh ravni
javljanja: protoplazme, rudnine, rastline, živali. Zapravil pa je svojo rodno
pravico, ker se je predal svojemu nižjemu jazu, svoji meseni naravi.
Toda spet bo človek polno zasedel svoj izgubljeni položaj, svojo dediščino.
Storiti pa mora to v spopadih, ki jih ni moč slikati z besedo. Da, prestajati
mora mnogovrstne preizkušnje in skušnjave. Ve pa naj, da so mu zaščitniki in
vodniki kerubi in serafi, ki upravljajo postaje sonca, in duhovi močnega Boga,
ki vladajo sončnim zvezdam, so mu zaščitniki in vodniki; ti ga bodo vodili do
zmage. Človek bo dosegel polno rešitev, odrešenje, bo dosegel popolnost po tem,
kar trpi na ravni telesa in na ravni duše. Ko bo človek zagospodoval telesnosti,
bo njegovo telesno obličje izpolnilo svoj namen z uspehom, pa bo tedaj odpadlo
in ne bo več obstojalo. On bo takrat neoviran stal na ravni duše, kjer mora
dopolniti svoje zmage. Nešteto nasprotnikov bo na ravni duše vstalo pred človekom;
tu mora on zmagati, da, premagati vsakega od njih. Tako mu bo upanje vedno signalna
luč. Za človeško dušo ni neuspešnosti, kajti Bog je njen vodnik in zmaga je
gotova. Človek ne more umreti. Duh-človek je eno z Bogom, in vtem ko Bog živi,
človek ne more umreti.
Ko bo človek zavojeval vse nasprotnike na ravni duše, tedaj bo seme odprto popolnoma,
razcveteno v Svetem Dihu. Obleka duše bo tedaj uspešno izpolnila svojo službo,
in človek je več ne bo potreboval; tedaj bo preminilo in ga ne bo več. Človek
pa bo tedaj dosegel polnost blagoslova in popolnosti ter bo eno z Bogom."
KDO JE BIL LEVI?
S tem kratkim obrisom odgovarjamo na poizvedovanja številnih prijateljev "Blagovesti
o Jezusu Kristusu za vodnarjevo dobo" o piščevih podatkih. Sam je zelo
želel, da bi poslanico vsakdo prejel ne glede na njenega prinašalca.
LEVI (Levi H. Dowling) je bil rojen na petkovo jutro, 18. maja 1844, v Bellevillu,
Ohio. Njegov oče, po izvoru velški Škot, je bil duhovnik-pionir Kristusovih
učencev. Levi se je vselej zanimal za globoka življenjska vprašanja. Trinajstleten
je v svoji prvi javni diskusiji nastopil proti starešini prezbiterijancev, ki
je zastopal "večno kazen za moralno zlo". S šestnajstimi leti je začel
pridigati, dve leti zatem je bil že kot pastor male cerkvene skupnosti. Vojaščino
je nastopil dvajsetleten kot kaplan v Združenih državah in ostal v tej službi
do konca državljanske vojne. Leta 1866/67 je bil vpisan kot študent Severnozahodne
krščanske univerze v Indianopolisu, v Indiani. Naslednje leto je pričel izdajati
literature nedeljske šole. Veliko svojega časa je posvečal vprašanju prostitucije.
Z doktoratom dveh medicinskih fakultet je deloval določeno število let kot zdravnik.
Končno se je literarnemu delu na ljubo odpovedal zdravniški praksi.
Zgodaj v življenju, ko je bil še deček, mu je bilo v videnju razodeto, da bo
"zgradil blesteče mesto". Po preteku let se je vizija trikrat ponovila.
To "blesteče mesto" je zgradil z "Blagovestjo o Jezusu Kristusu
za vodnarjevo dobo". To knjigo je ustvarjal s prepisovanjem v urah zgodnjega
jutra, od dveh do šestih, v absolutno "tihih urah". Levijeva zemeljska
pot se je iztekla 13. avgusta 1911.
Izdajatelji
Za Pozitivke knjigo poskenirala Klavdija Roškar.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050708223126253
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
