Piše: Joša Medved

Sem svobodno duhovno bitje, ki ima svojo življenjsko energijo, um, čustva in telo in ki je obenem sestavni del univerzalnega duha. Vse to sem preko zavedanja sposoben povezati, kontrolirati, voditi in uskladiti med seboj in z okoljem. To duhovno bitje je edino, ki "se zaveda, da se zaveda" - torej se zaveda tudi samega sebe in vzpostavlja zvezo z drugimi bitji. Moje življenje je posebna energija, ki organizira in oživlja fizični svet iz materije, energije, prostora in časa. Moje življenje je namenjeno svobodi, zdravju in ljubezni, ki so edine resnične dobrine in jih je v izobilju za vse. S tem soustvarjam celotno naravno ravnotežje in harmonijo. Zavedanje je tudi ključ do dobrega zdravstvenega stanja celotnega posameznega bitja in obenem vseh bitij.

Energija, ki ne teče, ni energija, temveč le možnost. Zavedam se, da energija lahko šele takrat svobodno steče in živi, če ni nobenih ovir, ki bi si jih postavil sam ali družba zaradi svojega dobička. Življenjska energija je posebna energija, ki zna organizirati fizični svet in je ima vsako živo bitje dovolj - razlika je le v pretoku. Vzdrževati lep in neoviran pretok življenjske energije pomeni izboljšati pogoje za preživetje mojega bitja in obenem tudi za preživetje vseh drugih. Zato je vzdrževanje dobrega pretoka tudi moj prispevek k skupnemu toku univerzalne energije. Ozavestim vse ovire in jih odstranim - s tem pa sem odstranil tudi vzroke za možen nastanek bolezni. Boriti se samo proti bolezenskim simptomom je nesmisel. Zalivati rože je smiselno in prijetno, boriti se proti suši, ki sem jo sam ustvaril, pa je nesmisel.

Um je najmočnejše človekovo orožje v boju za preživetje. Um pomaga prilagoditvi spremembam in tudi sam lahko spreminja svet. Um je nastal iz primerjave med dvojicami nasprotij: dobro-slabo, zgoraj-spodaj itn… Zavedam se, da sem sam odgovoren za neovirano delovanje mojega uma, v katerem zbiram izkušnje. Danes so skoraj vsi ljudje prepolni škodljivih vzorcev. Tudi če so mi jih vcepili drugi, lahko vse odstranim sam, da ne bodo več motili toka mojega življenja, ki je edino kar zares imam. Moteče zapise v nezavednem delu mojega uma, ki lahko škodujejo preživetju, si ozavestim in spomin na bolečino me lahko le opozarja na novo nevarnost, ne povzroča pa več nepravilnih odločitev.

Čustva so obenem glasba in inštrument. Nekaterih tonov se veselim, drugi me žalostijo, tretji me navdajajo s strahom. Če čustva zatiram, se le stopnjujejo in poslabšajo stanje, zato moram vsa čustva sprejeti in izraziti. S čustvi lahko reagiram na zunanje dogodke, obenem pa z njihovim uravnoteženjem in uskladitvijo delujem tudi ustvarjalno in doprinesem k harmoniji vsega vesolja. Zmeren strah me opozarja na nevarnost, stalna zaskrbljenost pa me ohromi. Zavedam se svojega čustvenega stanja na tonski lestvici, po kateri se pomikam navzgor, od brezvoljnosti, žalosti, jeze, preko ravnodušnosti, pa do interesa, zadovoljstva, navdušenja in radosti, ki mi pomenijo boljše preživetje. Ljubezen je najvišje stanje duha.

Telo je fizični odraz celotnega bitja. Slabo telesno stanje pomeni ogroženost preživetja in je običajno posledica nepravilnega načina življenja. Zdravje in bolezen sta samo dva različna vidika delovanja organizma. Zdravja ne moremo doseči z borbo "proti" telesnim simptomom in zunanjim "sovražnikom" kot so mikroorganizmi. Tudi operacije, obsevanja, kemična in druga sredstva ne morejo vrniti zdravja. Zdravnik lahko le pomaga, zdravi pa vedno organizem sam.
Narava ima vedno prav, pomagamo ji s čiščenjem, počitkom, gibanjem, zavedanjem celote in odpravljanjem škodljivih vzorcev.