TEMNA NOČ DUŠE

Ko temna noč je prišla,
od ljubezni, koprnjenja
vsa razvneta,
o blažena radost srca!
Odšla sem, v mrak odeta,
ko hiša moja že bila je
v sanje vzeta.

Ponoči sem varna bila,
po skrivni lestvi odšla
sem zakrita,
o blažena radost srca!
Ponoči, s temo speta,
ko hiša moja že bila je
v sanje vzeta.

Sredi presrečne teme
na skrivaj, ne da bi koga opazila,
ne da bi kdo opazil me,
ta luč me je vodila,
ki se v moje srce je izlila.

Ta luč me je peljala
bolj varno kot
svetloba opoldanja
tja, kjer sem spoznala
Njega, ki je mrl od čakanja
na kraju, kjer samota
je brezdanja.

O noč, ki si me vodila,
o noč, bolj mila kakor
jutranje nebo,
o noč, ki si združila
Ljubljenega z Ljubljeno,
Ljubljeno si v Ljubljenega
spremenila.

Moje prsi so vzglavje
cvetoče, le zanj sem jih
varovala,
moj Ljubi tamkaj zaspal je
in jaz sem ga ljubkovala,
in pahljača iz ceder v vetru je
plala.

Vetrič zavel je iz stolpa,
ko lase sem njegove gladila,
njegova nežna roka
me v vrat je ranila,
vsa čuta so me v hipu
zapustila.

Ostala sem sredi pozabe,
in svoj obraz na Ljubega
naslonila.
Tedaj odšla sem iz sebe,
vse skrbi sem zapustila,
jih med lilijami pozabila.

Sv. Janez od Križa - San Juan de la Cruz (*1542 +1591)
mistik in veliki cerkveni učitelj;
njegovi najpomembnejši deli sta:
- Vzpon na goro Karmel in
- Temna noč duše.