Zapisala: Bernarda Pavko Prava

je Svetloba novega tisočletja, po informacijah angelov Tobija (via Geoff Hoppe), Saint Germaina, Quan Yin in drugih na lanskoletnem srečanju šaumber v Uberlingnu pa jo določajo:

- DIH vsakemu delu telesa pravi, da izbiraš življenje - telo niti ti nista vedno sigurna, če ga! Druga stran tančice je naraven vlek občutka kot posledica končevanja karme, vrsta procesa opuščanja starega. Umiranje ni slaba stvar, samo staro strukturirano energijo opuščaš, da se lahko vrne in ti služi na nov način. Globoko vdihni: Izbiram novo življenje v NoE! To spremeni vsako celico, tvojo DNK spremeni in ti v tvojo realnost prinese NoE. Ne moreš misliti in dihati skupaj!

- VARNA ENERGIJA je posledica zavestnega diha. Z vdihom varne energije spustiš obrambe in notranje blokade (naravni mehanizmi obrambe: nehaš dihat, se potegneš nazaj, strah). Zaupaj si, vdihni in čuti varno energijo, v kateri si. NoE v sebi nima sil nasprotovanja, + -, žensko, moško - je drugačna vrsta energije. Lahko si varna in predvsem lahko si to, kar res si. Kdo si, zveš, ko pogledaš za notranje zidove. Veš, zakaj so tu izzivi in da si dosti več od tega, kar si dovoliš videti. Ni več skrbi.

VII.
ZAIN
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V TIBETU IN ZAHODNI INDIJI

POGLAVJE 36

Jezus v Lassi. Sreča Mengsteja, ki mu pomaga pri branju starodavnih rokopisov. Napoti se v Ladak. Ozdravi otroka. Prilika o kraljeviču.
1 V Lassi, prestolnici Tibeta, je bil tempelj duhovnih učiteljev, bogat z rokopisi starih vednosti.
2 Indijski modrijan je bral te rokopise, pa je Jezusu posredoval veliko teh skrivnih naukov. Toda Jezus jih je hotel brati sam.
3 V tem templju je bival Mengste, največji modrijan vsega Daljnega vzhoda.
4 Pot preko hribovja Emodus je bila težavna. Toda Jezus se je pripravil za odhod in Vidyapati mu je dal s sabo izkušenega vodnika.
5 Za Mengsteja je izročil obvestilo o hebrejskem modrijanu in ga je priporočil, da bi bil pri duhovnikih dobrodošel.
6 Vodnik in Jezus po mnogih dneh in velikih nevarnostih prispeta v tempelj Lassa v Tibetu.
7 Mengste na stežaj odpre tempeljska vrata in vsi duhovniki z učitelji izrečejo hebrejskemu modrijanu dobrodošlico.

V človeški zgodovini so bili kralji,
ki so za spoznanje svojega duha,
Boga, ali srca,
ali kakorkoli že želiš imenovati,
to božansko notranje občutje,
mojstrom ponujali svoja kraljestva,
a ga vseeno mnogi niso spoznali
in mnogi niso nikoli dobili.

V človeški zgodovini so bili papeži, kardinali, sluge cerkve,
»svetniki« ki so se odrekli vsemu posvetnemu življenju,
ki so mnoga leta cele dneve premolili,
da bi dosegli spoznanje svojega duha,
Boga, ali srca,
ali kakorkoli želiš imenovati,
to božansko notranje občutje,
ne da bi ta notranji božanski kraj,
res kdaj doživeli in spoznali.

Z neba in zemlje,
dotik angela,
dih nam jemlje.

Čutim da je zdaj čas na zemeljskem nivoju, da duše poučim o Jazu. Dokler Jaz ne bo izkoreninjen, zemeljski nivo ne more napredovati. Kaj je Jaz in od kod je prišel? Da bi to lahko pojasnil, se moram vrniti v preteklost v zemeljskem času in opozarjam vas, da bo to dolgo pismo.

Nekoč je bil planet v oddaljeni galaksiji, ki je imel dve Sonci. To je bil planet velike lepote in veličine. Dve sonci sta ta planet oskrbovali z energijo in na njem je bila zelo razvita civilizacija. To je bil kraj sreče, zadovoljstva in vedrine. Duše so se v svojem razvoju skozi mnoga tisočletja tega, kar bi na Zemlji imenovali čas, razvila v raso bitij Višjega jaza. Imela so sposobnost zapustiti svoje telo in se dvigniti na še višjo vibracijo, če so želela. Ustvarila so čudovit kraj, ki ga številni imenujejo nebesa ali duhovni svet, kamor so lahko šla in si nabrala novih moči, ko so potrebovala počitek in sprostitev, ali preprosto kadar so potrebovala spremembo. Za ta kraj je skrbela skupina razvitih bitij, imenovana Bratstvo. Visoko razvita bitja s čudovito energijo. Med ostalimi člani so bili znani kot 'Mojstri'. Te duše so se odločile ostati v tem kraju in prisostvovale so pri organiziranju življenja in zabave na planetu z dvema Soncema.

Ime tega planeta ni važno, kot tudi ne, kje v galaksiji je bil, in na vprašanja v zvezi s tem ne bom odgovarjal. Namen tega kanaliziranja je razložiti Jaz.

POGLAVJE 31

Brahmanski duhovniki, ogorčeni spričo Jezusovih naukov, sklenejo, da ga preženejo iz Indije. Lamaas se zavzame zanj. Duhovniki najamejo morilca, da bi ga usmrtil. Na Lamaasovo svarilo zbeži v Nepal.
1 Jezusove besede in dejanja so vzbudila nemir po vsej deželi.
2 Preprosto ljudstvo je bilo z njim prijazno, verovali so vanj in mu sledili v trumah.
3 Duhovniki in voditelji so se ga bali, tako da jim je že samo njegovo ime vzbujalo grozo.
4 Razglašal je bratstvo življenja, upravičenost enakih pravic ter učil, da so duhovniki in žrtveni obredi nepotrebni, nekoristni.
5 Stresel je peščeni temelj, na katerem je stal brahmanski sistem, pokazal, da so brahmanski maliki prešibki in žrtve tako prepojene z grehom, da so oltarji in molitveni vozički ostajali splošno pozabljeni.
6 Duhovniki so razglašali, da bo prišlo v deželi do revolucije, če bo ta hebrejski deček še dalje ostal v njej. Bali so se, da se bo ljudstvo uprlo, pobilo duhovnike in porušilo templje.
7 Po vsej deželi so razposlali klicarje, v Benares pa so prišli duhovniki iz vseh provinc, da je bilo mesto kot v plamenih brahmanskega fanatizma.
8 Lamaas iz templja Jagannath, ki je dobro poznal Jezusovo notranje življenje, je bil v mestu in slišal ter opazoval razdraženo zanesenost duhovnikov.
9 Dvignil se je in spregovoril: "Moji bratje duhovniki, bodite preudarni, pazite, kaj delate. Ta dan bo ostal v neizbrisnem spominu.
10 Svet gleda na nas. Resnično življenje brahmanske misli je na preizkušnji.
11 Če izgubimo luč pameti, če danes zavladajo predsodki, če se zatečemo k divji nasilnosti in si omadežujemo roke s krvjo, ki je v Brahmovih očeh lahko nedolžna in čista,
12 tedaj nas utegne zadeti njegovo maščevanje, pa se nam bo pod nogami zdrobil temeljni kamen, na katerem stojimo, in razpadlo bo naše drago duhovništvo, naša postava in naši oltarji."

O ti , ki vse veš in vse znaš,
ki imaš polna usta Boga,
ki tako rad razpravljaš
o Bogu in takih rečeh,
ki si strokovnjak za greh,
ali vidiš znotraj sebe
svojo notranjo svetlobo?

Ne????

Ja zaboga,
zakaj pa ne najdeš nekoga,
ki te bo naučil kako videti
znotraj sebe to notranjo svetlobo,
o kateri pišejo vsi sveti spisi,
če pa le ta že itak ves čas
lepo sveti v tebi?

O ti, ki vse veš in vse znaš,
ki imaš polna usta Boga,
ki tako rad razpravljaš
o Bogu in takih rečeh,
ki si strokovnjak za greh,
ali slišiš znotraj sebe
svoj božanski zvok?

Piše: Bernarda Pavko Prava

Tomaž Humar je z Gore nazaj, njegovemu velikemu uspehu z elementi drame pa sledijo manjše človeške projekcije. Te se od njega odbijajo, še preden bi jih utegnil sprejeti. Zmagovalec – poraženec, razumen – nepremišljen? Ajajaj!, kakšen dualizem. Kaj res nismo česa drugega sposobni?

Kar je ta avgust na Gori doživljal Tomaž, je bila tako ali tako naša, slovenska projekcija. Za nas je bil uklenjen v led, lačen, moker in mrzel je bil, ko je služil Zemlji in posebej Slovencem. Le zakaj je to naredil? Ker on to lahko naredi! Ti pa delaš, kar ti lahko. Smeješ se, siješ, se jeziš, zameriš lahko. Človek pač dela, kar lahko dela – če bi znal biti še višji in boljši, bi to bil. Tja gremo, v višji in boljši, in nekateri nam kažejo, kako tja priti. Z disciplino, trudom in odpovedovanjem, pa tudi z osredotočenim fokusom in mirom, včasih celo lahkotno in veselo.

Pot in Cilj

Če ne postanemo sami sebi bogovi, nismo nič naredili. Ta pot je trnova in dolgotrajna. V glavnem gredo po tej poti do kraja samo najupornejši, najbolj svojeglavi in najbolj trdoglavi. Na tej poti se lahko uporablja vse kot izvor življenske energije, kot sredstvo za jačanje volje in zbiranje moči. Slabost se pretvori v nadmoč, zlo se transformira v dobro, mržnjo se mora spremeniti v ljubezen. Mi smo tu v veliki meri, da se učimo, da pridobivamo spoznanja. S pridobivanjem spoznanj, pridobivamo tako na moči v sebi, kot na moči izven nas. Kdor dosega vrhunska znanja, kdor dela in živi po njih, edino ta postane resničen in brezmejno svoboden tako na tem svetu, kot v ostalih svetovih.

Cilj vseh učenj Kraljevske Joge je kako usrediščimo svoj um; nato odkrijemo najskrivnejša področja v svojem umu in izvlečemo lastne zaključke iz vsega odkritega in spremenjenega. Nikoli torej ne postavljamo vprašanja, katere veroizpovedi smo; ali smo verniki ali ateisti, ali smo kristjani, budisti, muslimani ali pogani. Ljudje smo in to je dovolj. Vsak človek ima pravico iskati, vsakdo ima pravico vprašati, dati sam sebi odgovore na postavljena vprašanja. Vse to lahko stori v kolikor se potrudi. Vidimo torej, da za proučevanje Kraljevske Joge ni potrebna vera niti verovanje. Ne verovati v karkoli, dokler vsak sam ne preveri, nasvet je vseh tistih, ki so doživeli razsvetljenje. Resnici na ljubo ni potrebna podpora, da se stvar podkrepi. Resnično, tako preučevanje traja dolgo, zahteva stalno, uporno in vztrajno delovanje. Prvi del tega delovanja zahteva fizične vaje, čeprav je najpomembnejši mentalni - ta, drugi del. Spoznamo, kako sta duša in telo povezana, tako kot, da sta v bistvu eno in isto. Če verjamemo, da je duša enostavno kultivirani del telesa (? op.p.) ter da um deluje na telo, tedaj postane popolnoma razumljivo, da tudi telo deluje na um. Če je telo bolno, ravno tako um zboli. Ampak, če je telo zdravo, tudi um ostane zdrav in pri polni moči. Ko je človek jezen, je um vznemirjen in zato postane tudi telo vznemirjeno. Pri veliki večini ljudi telo na veliko gospodari nad umom, pa še ta je zelo malo razvit. Velika večina človeštva se tako ni daleč odmaknila od živali in ima povsem malo kontrole nad lastnimi mislimi.

POGLAVJE 27

Jezus uči v Beharu. Oznanja enakost vseh ljudi, kot jo vidi Bog. Pove priliko o zlomljenih steblih.
1 Sloves o Jezusu kot učitelju se je razširil po vsej deželi in prihajali so od blizu in daleč, da bi slišali njegove besede resnice.
2 Veliko dni se je mudil v Beharu, ob sveti reki Indijcev.
3 Ach, premožni mož iz Behara, je priredil v čast svojemu gostu slavje in povabil nanj vse ljudi.
4 Prišlo jih je mnogo, med njimi tatovi, oderuhi in kurtizane. Jezus je sedel med njimi in jih učil. Njegovi spremljevalci pa so bili zelo užaljeni, ker je sedel med tatovi in kurtizanami.
5 Očitali so mu: "Rabi, modri učitelj, bojimo se, da bo to zate slab dan.
6 Razširila se bo vest, da se družiš s kurtizanami in tatovi, pa se te bodo ljudje izogibali, kakor se izogibajo modrasa."
7 Jezus jim odgovori: "Učitelj se nikdar ne zavaruje ugledu ali slovesu na ljubo.
8 Vse to je brez vrednosti kot vsakdanje čenče; dviga se in pada kakor prazne steklenice v potoku. Prevara sta sloves in ugled, ki se razblinita.
9 Kažejo na to, kaj misli tisti, ki nima resnega odnosa do življenja. So šum, ki ga povzroča množica. Prazen človek je, kdor po tem šumu vrednoti zasluge.
10 Bog in vsi človeški duhovni mojstri sodijo ljudi po tem, kaj so, ne pa po tem, kaj se zdi, da so; ne po njihovem ugledu in slovesu.
11 Te kurtizane in ti tatovi so otroci mojega Očeta-Boga. Njihove duše so prav tako dragocene v njegovih očeh kakor vaše ali duše brahmanskih duhovnikov.
12 Tudi oni se vendar prav tako trudijo, da bi iz življenja kaj naredili, kakor vi, ki se ponašate s svojo neoporečnostjo in moralno vzvišenostjo.
13 Med njimi je marsikdo šel skozi mnogo tršo šolo kakor pa vi, ki gledate nanje s prezirom.

Medtem ko Bog nima potreb, Bog ima želje. Želja je začetek celotne kreacije. Je prva misel. Je veličasten občutek v duši. In kaj je Božja želja? Če bi bil Bog zdaj tukaj in bi nam danes govoril, verjamem, da bi rekel:
''Želim si, da bi spoznali in izkusili Mene v vsej Moji veličini. Drugo, želim si, da bi vsi vi spoznali in izkusili Kar V Resnici Ste, z močjo, ki sem vam jo dal z namenom, da ustvarjate in izkušate sebe v vsemu, kar izberete. Tretje, želim si, da bi bil celoten življenjski proces izkušanje nenehne sreče, nenehno ustvarjanje, nikoli končano širjenje in popolna izpolnjenost v vsakem trenutku od zdaj naprej.
Ustvaril sem popoln sistem, v katerem se vse te želje lahko izpolnijo. Izpolnjujejo se sedaj, točno v tem trenutku. Edina razlika med vami in Mano je ta, da jaz to vem. V trenutku vašega Popolnega Zavedanja tega (ki se vam lahko zgodi v vsakem trenutku), se boste tudi vi počutili kot se jaz počutim vedno, ljubeče, sprejemajoče, blagoslovljeno in hvaležno.

To so štiri lastnosti Pobožnosti. Opazili boste, da ni nobene omembe strahu, jeze, nasilja, obsojanja ali grajanja. To niso lastnosti Pobožnosti, čeprav so vam drugi morda rekli, da so. Zdaj lahko te ideje svobodno opustite. Vedno ste jih lahko. Jaz nočem ničesar od vas, najmanj pa vašo prisiljeno prisego zahtevane ljubezni. ''
V tem je največje Božje darilo! Če bi Bog nekaj hotel, bi lahko porabili celotno življenje, da bi ugotovili, kaj je to in mu to nato poskušali dati. Vendar, če Bog noče nič, imate popolno svobodo, da si ustvarite življenje, kakršnega želite.

Piše: J. Krishnamurti

Pri vzgoji zavesti naj naš poudarek ne bo na osredotočenju, temveč na pozornosti. Osredotočenje je proces prisile, ki zavest zoži na točko, medtem ko je pozornost brez omejitev. V procesu osredotočenja je zavest vedno oddeljena od celote in če je naš namen spoznavanje celotne zavesti, golo osredotečenje postane zavora. Pozornost pa je brezmejna, brez vsake prepreke znanja.

Znanje nastane skozi proces osredotočenja, in še tako razširjeno znanje je še vedno ujeto v svoje lastne meje.
V stanju pozornosti zavest lahko in tudi uporablja znanje, ki je obvezno rezultat osredotočenja; toda delček ni nikoli celota in nalaganje delčkov na kup ne da zaznave celote. Znanje, ki je dodajalni proces osredotočenja, ne more pripeljati do razumevanja nemerljivega. Celota ne more biti nikoli zajeta v osredotočeni zavesti.

Pozornost je torej osnovnega pomena, vendar ne nastane skozi napor osredotočenja. Pozornost je stanje, v katerem se zavest neprestano uči brez vsakega središča, okoli katerega zbira znanje in nalaga izkušnje.
Zavest, ki je osredotočena nase, uporablja znanje kot sredstvo za rast svoje lastne pomembnosti in takšna aktivnost postane sama sebi nasprotna in protidružbena.

Lord Gampopa se je rodil v centralnem Tibetu, v Sewa dolini Nyela (Sewa Valley Nyel), leta Zemeljske Ovce, v letu 1079. Njegov oče je bil zdravnik, po imenu Wutso Gabar Gyalpo. Wutso Gabar Gyalpo je imel dve ženi, Yunlaza in Sangdan Dranma. Vsaka žena mu je rodila po enega sina. Gampopa je bil najstarejši sin. Njegova starša sta mu dala ime Dunpa Dharma Drak.

Ko je bil Gampopa še otrok, je pokazal niz sijajnih lastnosti. Njegov oče je bil moder v posvetnih zadevah, zato je Gampopo dobro izšolal in to predvsem v medicini ter govorništvu. Gampopa je v svoji mladosti pokazal veliko zanimanja za različne stvari. Zaradi tega navdušenja, predanosti in odprtosti do različnih stvari, so ga priznali kot velikega zdravnika in učenjaka že s 16 leti. Od različnih gurujev je sprejel tudi mnoga tantrična učenja Nyingmapa linije. Nekatere od transmisij, kot so Osnovna Tantra Guhyasamaja, Heruka Gyalpo, Shi Tro in Tantra Velike sočutnosti, so mu bila predana že v mladosti. Pod skrbnim vodstvom svojega očeta, je prav tako postal mojster v osmih vejah medicinske znanosti.

Z dvaindvajsetimi leti se je poročil s plemenito sestro mogočnega lokalnega kralja, Dharme Ö, ki je imela vse izvrstne lastnosti plemkinje. Bila je blaga oseba in lepa, elegantna, lepo vzgojena, energična, zvesta, ubrana v govoru in zelo inteligentna. Gampopa in njegova žena sta skupaj živela srečno. Čez nekaj čas sta tudi dobila dva otroka. Sina in hčerko.

Piše: Mateja Keber

(Šambre s Tobijevega foruma, julij 2005)
Resnična zgodba:

HAPIRU IN SAMOTNI JEZDECI

I. HAPIRU Zgodba sega daleč nazaj. Daleč pred čas življenja na Zemlji. Angeli so tedaj ravno prispeli iz Kraljestva v Omniverse, ki je bil zanje čisto nov. Niso se še znašli v tem, čemur rečemo 'praznina'. Veliko igrišče brez kreacij. Prostor, poln priložnosti za pustolovščine in raziskovanje.
Angeli so čutili izgubo Doma in jezo zaradi tega; spraševali so se, kaj naj naredijo, da se vrnejo Domov. Nekateri so poskušali najto pot nazaj Domov, toda sledi so bile zabrisane...

Majhna skupina angelov se je odločila, da gre raje naprej in razišče ta neznan prostor kot, da bi čakali ali se poskušali vrniti. To je bila prva skupina, ki je začela raziskovati omniverse. Imenovala se je Hapiru.

Hapiru je začela ustvarjati, dajati oblike energiji. Veliko se je naučila in dosegla veliko modrost.

Ostale skupine angelov pa so še naprej iskale pot nazaj Domov. Opazovali so Hapiru, ki je bila svetal in sijoč vzgled ostalim. Nekateri so Hapiru začeli zavidati to, kar ima. Poskušali so se infiltrirati v družino in ji vzeti energijo in modrost. Toda takrat jim ni uspelo. Mnogo članov angelskih družin je tedaj zapustilo svoje družine in se pridružilo Hapiru. Želeli so biti del te skupine, ki je šla naprej, raziskovala in katere člani so živeli mirno in ljubeče.

Tako je Hapiru rasel in rasel in mnogim angelskim družinam se je zdelo, da Hapiru postaja premočan. Ljubosumje se je sprevrglo v strah. Želeli so kontrolirati Hapiru. Začeli so se strašni napadi. Prvič, odkar so angeli zapustili Kraljestvo, so se naučili bojevati.
Hapiru se je naučila braniti pred napadi. To so bili časi vojne zvezd...

Če zares želiš spoznati človeka, opazuj tri njegova središča, njegove glavne portale energije, odkoder se življenjska energija v tisočerih tankih kanalih razliva po celem telesu:

skladišče moči se nahaja v sončnem pletežu
skladišče čustev in čutenja se nahaja v srcu
skladišče vizij in ustvarjalnosti se nahaja v glavi

Potek tvojega življenja določa količina energije, ki jo lahko sprejmeš in uporabiš. Tvoja sposobnost doseganja ravnovesja med močjo, občutki in vizijo te naravno povezuje z vesoljem, z izvorom. In želje se porajajo, prepoznaš, kako jih je mogoče izpolniti, in njihova izpolnitev ti prinaša radost….

Življenje ljudi se spremeni le, če se spremeni njihova energija. Sami niti ne zaznavamo, da je z nami kaj narobe, ker ponavadi razčlenjujemo svet s pomočjo razuma, a duša kriči po svoji samouresničitvi, po tem, da bi se lahko kot ljubezen izrazila v snovnem svetu. Slikarju talent ne pomeni nič, ali pa samo breme, če nima platna in čopiča, s pomočjo katerih lahko izlije svoje navdihe, uresniči svojo vizijo. Enako je z dušo: ona uporablja naše telo za to, da bi lahko izrazila to, kar je – ljubezen. Duša kot taka ne more okušati ljubezni, ker je ljubezen sama… mora jo izraziti v snovnem svetu.

POGLAVJE 21

Ravanna vidi Jezusa v templju. Hillel zavzetemu pripoveduje o dečku. Ravanna najde Jezusa v Nazaretu in priredi pojedino njemu v čast. Postane Jezusov zaščitnik in ga vzame s sabo v Indijo, da spozna bramanizem.
1 Indijski kraljevski princ Ravanna iz Orisse, na jugu Indije, je prišel za praznike v Jeruzalem.
2 Premožen je in pravičen, zato s skupino bramanskih duhovnikov na zahodu išče modrosti.
3 Ko je Jezus stal med judovskimi duhovniki ter bral in govoril, ga je Ravanna poslušal in strmel.
4 Ko je povpraševal za Jezusa, kdo je, odkod je doma in kaj je, mu načelnik Hillel pojasni:
5 "Tega otroka imenujemo Zvezdo dneva z višav, ker je prišel, da ljudem prinese luč, luč življenja, da razsvetli človeštvu pot in da odreši svoje ljudstvo Izrael."
6 In Hillel pripoveduje Ravanni vse o otroku: o preroških napovedih o njem, o lepoti noči, ko je bil rojen, o obisku duhovnikov-magov;
7 o tem, kako je bil obvarovan pred spletkami zlobnih, o njegovem begunstvu v egiptovski deželi in kako sedaj s svojim očetom dela kot tesar v Nazaretu.
8 Ravanna je vzhičen. Zanima se za pot v Nazaret, da bi mogel iti in ga počastiti kot božjega sina.
9 S svojim blestečim spremstvom se odpravi in pride v galilejski Nazaret.
10 Najde njega, ki ga je iskal, ko je ravno zavzeto postavljal bivališče za svoje soljudi.
11 V trenutku, ko ga zagleda, se je Jezus vzpenjal po dvanajst stopenjski lestvi, noseč v rokah krog, kvadrat in sekiro.
12 Ravanna vzklikne: "Bodi pozdravljen, prvi med izvoljenimi sinovi nebes!"

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

V razredu NoE smo zbrani in nežno nas dovolite vase, ne da bi vedeli, kaj bo prišlo danes. Na naših valovih energije prihajamo, že tedne prej smo bili z vami in zadnje dni, prav zdaj pa smo najbolj lahko z vami, saj sedimo prav noter, v vas. Tako ste se spremenili, tako daleč ste prišli, da dovolite polno utelešenje, tako ste se odprli in spustili strahove, da lahko brez strahu sprejmete karkoli. V svoj prostor lahko sprejmete nas, karkoli dovolite v svojo realnost, brez strahu, da vam bomo kaj vzeli ali vas odvrnili od česa. To je pravi znak božanskega človeka, ki uteleša...

Današnji šaud bo malo drugačen, odvisen pa je od vas; vse je odvisno od vas... Z vami smo Mark, Ohama, beli Orel, Quan Yin..., pa Marija, sveta ženska energija, materinska energija Mehike, kjer smo... (letno srečanje šaumber v Sant Feju). Vsa ta energija se zliva, da bi bila z nami v zadnjem šaudu serije Utelešenje Nove Energije... Zbiramo vašo energijo, vaše besede... - vaša energija, vaša zavest je to. Že naprej čutite, kaj bom rekli, ker v teh besedah ste vi. Za ta šaud sta napisana dva scenarija, ni pa še odločeno, kaj bo prišlo skozi. En scenarij vam bomo posredovali, ne oba - kateri bo to, pa je odvisno od vas. Naj vam bo jasno - od vas je odvisno. Globoko vdihni....

Namaste..... !! (Vstopi Kuthumi in prekinja Tobija, užaljen, ker ni bil povabljen na Konferenco v Santa Feju J) Ne morem si predstavljati srečanja šaumber, na katerega nisem povabljen, zato sem prišel sam in obljubljam, da bom naredil svojo delavnico, povezano z lastno vrednostjo. Tako slabo se počutim, ker so me zanemarili. Sredi zime bo ta delavnica in to v Clevelandu in naprej povem, da bo zelo draga. Zato, da se boste nekateri počutili izločeni, ker ne boste mogli sodelovati, tako kot jaz zdaj. Po opravljeni delavnici boste dobili potrdilo, da ste uradni Srečko...

Danes je moderno govoriti in pisati o modrosti
in razpravljati o tem, kdo je, ali kdo ni moder,
vendar pa se najprej vprašajva,
ali sploh imava isto izhodišče za to besedo: modrost

SSKJ na katerega se danes že mnogi sklicujejo,
ima včasih za kake izraze osupljivo dobre razlage,
včasih pa tudi slabe.

Prepričan sem, da bo prišlo v SSKJ še do revizije,
vsaj v razlaganju tistih pojmov,
ki bistveno odstopajo od razumevanja določene besede,
v drugih jezikih predvsem angleščine, ki je postala svetovni jezik.

Vrniva se k modrosti.
Veliko ljudi modrost povezujejo z bolečino,
češ da človek lahko postane moder samo preko trpljenja.
Pozneje bom razložil zakaj je to mnenje zmotno.

Piše: Primož Škoberne

Če je naš prijatelj otožen, ga vprašamo: "Kaj ti leži na duši?" Ljudi označujemo takole: "Kako dober je ta človek po duši, tisti pa ... Ali sploh ima dušo?" In ko nekdo premine, pomislimo: "Dušo je izpustil." Kaj si pravzaprav predstavljamo pod dušo? Kaj je duša? Kakšno vlogo ima v človekovem življenju?

Dušo ali Psiho so v grški mitologiji upodabljali kot lepo, nežno deklico, ki ima metuljeva krila. Stari poganski narodi so verjeli, da je duša kot nekakšen notranji človek, ki v snu med sanjanjem leta naokoli, ob smrti pa povsem zapusti telo. Dokler je v telesu, je človek živ, ko pa za zmeraj odide, pa premine. Iz krščanskega izročila se je ohranil slikovit opis, da je človek postal živ šele, ko mu je bil 'vdahnjen v obličje oživljajoči duh'.

Sama beseda duša (pa tudi duh) ima isti koren kot dih. Stara ljudstva so si potemtakem kot dušo predstavljala tisto, kar od znotraj oživlja človeka. Kot veter veje skozi liste, da trepeta, tako človekova duša diha skozi človeka in ga oživi, da se giblje, govori, čuti.

Znanost in Religija

Naše celotno spoznanje in znanje počiva na izkušnji, ne glede, kaj si mislimo o tem. To kar nazivamo z izvedenim znanjem, v katerega gremo od posameznosti k splošnemu ali obratno od splošnega k posameznemu, ravnotako ima osebno izkušnjo za osnovo. Kar imenujemo ekzaktno znanost, ljudje v njej lahko najdejo resnico, ker se ta sklicuje na osebne izkušnje vsakega posameznika. Znanstvenik nam ne reče, da moramo a priori verovati v nekaj, kar nam predoča temveč, da ima določene rezultate, ki izvirajo iz lastnih izkušenj in ko jih razdelamo, pridemo do skupne izkušnje.

V vsaki egzaktni znanosti obstaja ena in edina skupna osnova vsemu in tako lahko takoj zagledamo resničnost ali pa lažnost zaključkov kateri sledijo. Sedaj se, a ne brez razloga, postavlja vprašanje: ali ima religija takšno osnovo ali je nima. Moramo vam odgovoriti na to vprašanje pritrdilno in odklonilno. Namreč pri religiji kakršna se pripoveduje po celem svetu, se jo prikazuje tako, kot da je osnovana na veri in verovanju; čeprav v resnici v večini primerov se sestoji iz različnih skupin teorij. To pa je ravno razlog zakaj pride do razlik med religijami. Te teorije so ponovno zasnovane na verovanju in tu se krog zaključi.

Nekdo reče, da obstoja neko Veliko Bitje, nastanjeno nekje v višinah od koder upravlja s svetovi in da on zahteva, da mu mi verujemo izključno zaradi avtoritete njegove trditve. Na isti način lahko imamo sami svoje ideje za katere zahtevamo, da drugi verujejo v njih. Če pa nas vprašajo za razlog tega verovanja, jim ga ne moremo dati, ker ga nimamo.

Hvala ti Bog za vse kar mi daš,
nikoli si ne bi mislila, da toliko imaš,
toliko dobrote, ljubezni, miline,
imela bom tako lepe in nežne spomine.

Hvala za ljubezen, strasti in občutke,
hvala za vse pretekle lepe trenutke.
Neizmerno sem za vse ti hvaležna,
vidim, da sem res tega vredna.

Vso ljubezen si v mene poslal,
odprla sem vrata, v srce si mi jo dal.
V srce si položil ljubezen mi vso,
čeprav je je tam že prej nekaj bilo.

Sedaj jo čutim kot, da je vsemogočna,
čutim, da je od tebe, zato je tako močna.
Vem, da me oblikuješ in vodiš vsak dan,
učiš me, da svojo nalogo na svetu spoznam.

Piše: Miran Zupančič

V gemantriji ponazarjata števili 1 in 10 Boga, najvišjo enost. Bog ni imeno-van niti pri Judih, niti v islamu. Primer: emeth: resnica, vrednost 441=seštevek 9. Od padca dalje se noben človek ne more dvigniti nad število 9. Božanska Beseda je najvišja resnica in jo označuje število 10. Če je 1, vrednost alfa (začetek), število, ki je postavljeno na začetek, nastane število 1441, ki da vsoto 10, popolno resnico. To lahko pojasnimo z besedami: Brez Boga ni resnice. Pomemben predstavnik numerologije je Pitagora, ki mu je bila skrivnost matematike zaupana v Egiptu in je bil učenec Zoroastre. V Judeji je študiral kabalo. Učil je:"Razvoj je zakon življenja. Število je zakon univerzuma. Enost je zakon Boga." Števila so zanj bila več kot številke. Številke označujejo kvantiteto, števila predstavljajo Kvaliteto. So izraz duhovnih procesov.

Mnogi narodi starega veka so razvili svoje gematrične sisteme. S številčnimi vrednostmi 22-tih črk hebrejske abecede razumemo Sveto pismo kot ogromen sistem števil, ki so kodirana v imenu. Kabalistično je lahko vsaka črka glede na vrednost števila pot k desetim sefirotom, ki so med Bogom in svetom, "ustvarjalni dejavniki". Na ta način poskušajo s pomočjo datuma rojstva napovedati posamezniku življenjsko nalogo, življenjski ciklus, lastnosti značaja itd. Pri tem običajno uporabljajo števila 1 do 9 in mojstrski števili 11 in 22. Pomen teh števil obsega po mnenju kabalistov vse, kar se dogaja v svetu.

Oglejmo si primer Johann Sebastian Bach , tega genija, ki se rodil pred 250 leti. Že samo ime Bach je zelo melodično. Vrstni red glasov besede Bach, mehak začetek-B v povezavi z odprtim A, srednji, uravnotežen vokal med "ženskim" svetlim vokalom I in E in"moškim" O in U, kot tudi zveneči goltnik opisuje mali vodni tok. In dejansko je"tekoče" bistvena značilnost Bachove glasbe. Druga značilnost je globoka resnost. Osebno ime"Sebastian" prihaja iz grščine in pomeni"častivreden". Kdor pozna pomen določitve imena otroku, ve, da je vpliv imena zelo pomemben. Ko gre za magično stran Bachove glasbe vidimo v mnogih delih, na primer v Matejevem pasijonu, da je uporabil staro kabalistično številčno simboliko, gematrijo ali gemantrijo.

Edino merilo človeka je vodopad svetlobe,
v katerem so zaposlene moči njegovega obstoja,
navpičen vodopad kot sulica, ki prebode srce,
da zbistri zavest spričo tolikšnega razglabljanja.

Edino merilo, ki pomirja, je poslušnost vode
za zavesami našega ozračja in je kozmični pojav,
ki nikoli ne prestopi meje mojih čutov,
da ne bi vznemirjal vodopad moje krvi.

Edino merilo je veter, ki premika zrak s silo,
da valovijo travniki, nasadi in obiralec sadov,
ko se zakorenini drevo v moje srce,
h kateremu privijam svoje hvaležno telo.

Edino merilo je zvočnost vode in vetrov,
ko raznovrstni šumi vetra igrajo v drevju
in bučijo v gozdovih ter zavijajo okoli hiše
in me opozarjajo na prostor znotraj sebe.