Pot in Cilj

Če ne postanemo sami sebi bogovi, nismo nič naredili. Ta pot je trnova in dolgotrajna. V glavnem gredo po tej poti do kraja samo najupornejši, najbolj svojeglavi in najbolj trdoglavi. Na tej poti se lahko uporablja vse kot izvor življenske energije, kot sredstvo za jačanje volje in zbiranje moči. Slabost se pretvori v nadmoč, zlo se transformira v dobro, mržnjo se mora spremeniti v ljubezen. Mi smo tu v veliki meri, da se učimo, da pridobivamo spoznanja. S pridobivanjem spoznanj, pridobivamo tako na moči v sebi, kot na moči izven nas. Kdor dosega vrhunska znanja, kdor dela in živi po njih, edino ta postane resničen in brezmejno svoboden tako na tem svetu, kot v ostalih svetovih.

Cilj vseh učenj Kraljevske Joge je kako usrediščimo svoj um; nato odkrijemo najskrivnejša področja v svojem umu in izvlečemo lastne zaključke iz vsega odkritega in spremenjenega. Nikoli torej ne postavljamo vprašanja, katere veroizpovedi smo; ali smo verniki ali ateisti, ali smo kristjani, budisti, muslimani ali pogani. Ljudje smo in to je dovolj. Vsak človek ima pravico iskati, vsakdo ima pravico vprašati, dati sam sebi odgovore na postavljena vprašanja. Vse to lahko stori v kolikor se potrudi. Vidimo torej, da za proučevanje Kraljevske Joge ni potrebna vera niti verovanje. Ne verovati v karkoli, dokler vsak sam ne preveri, nasvet je vseh tistih, ki so doživeli razsvetljenje. Resnici na ljubo ni potrebna podpora, da se stvar podkrepi. Resnično, tako preučevanje traja dolgo, zahteva stalno, uporno in vztrajno delovanje. Prvi del tega delovanja zahteva fizične vaje, čeprav je najpomembnejši mentalni - ta, drugi del. Spoznamo, kako sta duša in telo povezana, tako kot, da sta v bistvu eno in isto. Če verjamemo, da je duša enostavno kultivirani del telesa (? op.p.) ter da um deluje na telo, tedaj postane popolnoma razumljivo, da tudi telo deluje na um. Če je telo bolno, ravno tako um zboli. Ampak, če je telo zdravo, tudi um ostane zdrav in pri polni moči. Ko je človek jezen, je um vznemirjen in zato postane tudi telo vznemirjeno. Pri veliki večini ljudi telo na veliko gospodari nad umom, pa še ta je zelo malo razvit. Velika večina človeštva se tako ni daleč odmaknila od živali in ima povsem malo kontrole nad lastnimi mislimi.

Da pa lahko dosežemo kontrolo telesa in misli, so nam neophodno potrebna določena fizična pomagala. Ko dovolj obvladamo telo, tedaj šele lahko počnemo gospodariti tudi z mislimi. Ko so misli ukročene, tedaj lahko usrediščimo svoje sile po lastni želji. Ne smemo pa pozabiti, da je zunanji svet šele grob odraz notranjega, subtilnega sveta. Popolnoma naravno je, da kar je finejše, subtilnejše, je vzrok vsega. To, kar je groblje, je vzrok finejšemu. Še kako velja tu sporočilo Hermesa Merkuriusa Trismegista: kakor zgoraj, tako spodaj; kakor v notranjosti, tako v zunanjosti - a vse za poenotenje enega in istega.

Ta kdor je odkril in se naučil upravljati z notranjimi silami, ima vsekakor naravo pod kontrolo. Ta je resničen Bog, ker je brezmejno svoboden na vseh nivojih. Za takega ne obstoji več slučaj, ne obstoji več usoda, niti kakršna koli sila, ki ga lahko spravi s poti ali ga lahko zmede v ustvarjanju lastnih zamisli. Popolnoma razumljivo je, da kdor obvlada vse sile, nikoli ne uporablja sile. Iz njega zrači neizmerna, nesebična svetloba ljubezni, tako k sebi kot k svojim bližnjim, k vsem bitjem, k vsem svetovom.

Sredstva za doseganje te oblasti, za doseganje brezkrajne moči, so različna v različnih civilizacijah. Tako kot v neki družbi želijo eni obvladati zunanjo naravo, a drugi notranjo. Ta razlika velja tudi med rasami, narodi. Eni žele obvladati zunaje, a drugi notranje bitje. Eni pravijo, ko obvladamo zunanjo naravo, vladamo vsemu; a drugi velijo, ko obvladamo notranjo naravo, tedaj resničo gospodarimo na vseh področjih. V skrajnem videnju imajo eni in drugi prav zato, ker v sami naravi ne obstoji razdelitev na notranje in zunanje. Tu so zamišljena omejevanja, katera niso nikoli obstojala. Eksternalisti in internalisti se bodo celo resnično srečali na isti točki, ko eni in drugi dosežejo tisto najskrajnejše v svojem znanju. Tako kot fizik, ko gre do skrajne meje svojega spoznanja, se dogodi, da fizik preide v metafiziko; tako ko metafizik spozna, da to kar imenuje z duhom in materijo sta le prividni razliki. Vse to pa je v bistvu eno in isto. Cilj vsake znanosti je, da najde enost, tisto Eno iz katerega se vse mnoštvo proizvede, tisto Eno katero je v obličju mnogih. S tem v vezi Kraljevska Joga predlaga, da se začne od notranjega sveta, da se ta preučuje in da se skozi njega obvlada z vsem - tako z zunanjim kot z notranjim.

V zapadnih deželah zemeljske poloble so preprični, da je to misticizem in mnogi, ki so si želeli poskusiti v temu, so bili zažgani na grmadi, usmrčeni kot čarovniki in čarovnice, kot črni magi, kot sovražniki človeštva in naroda. V Indiji je ta metoda zaradi različnih vzrokov prišla v roke nedoraslim, kateri so uničili devet desetin zbranega znanja, a od ostanka so poskusili narediti veliko skrivnost. V naši dobi so se pojavili na Zapadu mnogi t.i. učitelji. Ti premnogi učitelji so slabši od tistih v Indiji – ti so vsaj nekaj znali – in ti novi učitelji pa skoraj nič ne znajo. Zavajajo zablodele ovčice z zgodbami o razsvetljenju, o levitaciji, o čudežih kateri ne obstojajo, a pri vsem tem imajo samo en edini cilj: da lahko, brez posebnega truda in kreativne energije pridejo do denarja, do materijalnega blagostanja, do lažne moči.

Vse kar je skrivnostno, misteriozno v vseh sistemih razsvetljenja, se takoj odstrani. Naš najboljši vodnik v življenju je naša lastna energija. Zato je potrebno odvreči vse, kar nas slabi tako v duhovnem kot v vseh ostalih zadevah. Potrebno je, da moramo postati močni, energični, silni. Vse to kar bi morali biti od vedno – sami svoji bogovi.

Predvsem pa je potrebno doumeti, da kar se tule bere ne vsebuje nikakršne misterije, niti skrivnosti. Sami sebi si moramo zadati nalogo, da bomo dosegli tisto najvišje, kar se doseči da in če smo le dovolj trdoglavo vztrajni, nam to tudi uspe. Potrebno je delati na sebi iz trenutka v trenutek, pridobivati spoznanja, postati moramo sami sebi učitelji in tako se pridobi vse sile tega sveta pod lastno oblast. To znanost morate opazovati tako kot vsako drugo, v temu ni nikakršnih skrivnosti, niti nevarnosti. To kar se odkrije kot resnično velja pripovedovati odprto, na ulici, sredi belega dneva, ker vsak poskus, da se stvari ogrnejo v skrivnosti, je zelo nevarno.