POGLAVJE 27

Jezus uči v Beharu. Oznanja enakost vseh ljudi, kot jo vidi Bog. Pove priliko o zlomljenih steblih.
1 Sloves o Jezusu kot učitelju se je razširil po vsej deželi in prihajali so od blizu in daleč, da bi slišali njegove besede resnice.
2 Veliko dni se je mudil v Beharu, ob sveti reki Indijcev.
3 Ach, premožni mož iz Behara, je priredil v čast svojemu gostu slavje in povabil nanj vse ljudi.
4 Prišlo jih je mnogo, med njimi tatovi, oderuhi in kurtizane. Jezus je sedel med njimi in jih učil. Njegovi spremljevalci pa so bili zelo užaljeni, ker je sedel med tatovi in kurtizanami.
5 Očitali so mu: "Rabi, modri učitelj, bojimo se, da bo to zate slab dan.
6 Razširila se bo vest, da se družiš s kurtizanami in tatovi, pa se te bodo ljudje izogibali, kakor se izogibajo modrasa."
7 Jezus jim odgovori: "Učitelj se nikdar ne zavaruje ugledu ali slovesu na ljubo.
8 Vse to je brez vrednosti kot vsakdanje čenče; dviga se in pada kakor prazne steklenice v potoku. Prevara sta sloves in ugled, ki se razblinita.
9 Kažejo na to, kaj misli tisti, ki nima resnega odnosa do življenja. So šum, ki ga povzroča množica. Prazen človek je, kdor po tem šumu vrednoti zasluge.
10 Bog in vsi človeški duhovni mojstri sodijo ljudi po tem, kaj so, ne pa po tem, kaj se zdi, da so; ne po njihovem ugledu in slovesu.
11 Te kurtizane in ti tatovi so otroci mojega Očeta-Boga. Njihove duše so prav tako dragocene v njegovih očeh kakor vaše ali duše brahmanskih duhovnikov.
12 Tudi oni se vendar prav tako trudijo, da bi iz življenja kaj naredili, kakor vi, ki se ponašate s svojo neoporečnostjo in moralno vzvišenostjo.
13 Med njimi je marsikdo šel skozi mnogo tršo šolo kakor pa vi, ki gledate nanje s prezirom.

14 Res, grešniki so in tudi priznavajo svoj dolg; ko pa ste vi za kaj krivi, ste dovolj pretkani, da svojo krivdo prekrivate z bleščečim se plaščkom.
15 Pomislite, vi ljudje - ki prezirate te kurtizane, te pijance in te tatove, ki mislijo, da imate čisto srce in življenje, da ste mnogo boljši kot oni - da bi se jim razkrilo, kakšni ste v resnici.
16 Greh tiči že v želji, v poželenju, ne šele v dejanju.
17 Drugim zavidate njihovo blagostanje; ko vidite nekaj, kar vas očara, si to iz globine srca poželite.
18 Varanje je vaše vsakdanje opravilo, v poželenju po zlatu, časti in slovesu vse za lastni sebični jaz.
19 Zavidljivec je tat, žena, ki poželi, je kurtizana. Govorite vi, ki niste ne to ne ono!"
20 Nihče ni spregovoril, tožilci so molčali.
21 Jezus pa nadaljuje: "Današnji dan ves priča proti tistim, ki so obtoževali.
22 Čisti v srcu ne obtožuje. Podlež pa, ki skuša svojo napačnost prekriti s svetim kadilom pobožnosti, vedno odklanja pijanca, tatu in kurtizano.
23 To odklanjanje in ta prezir je sramotno varanje, kajti če bi takemu odvzeli z lažnim zlatom pretkani plašček,v katerega se odeva, bi v glasnem izpovedovalcu odkrili, da se predaje poželjivosti, goljufanju in mnogovrstnim skrivnim grehom.
24 Kdor svoj čas troši za to, da puli drugim ljudem njihov plevel, ne more imeti časa puliti svojega lastnega in tako so najizbranejše cvetke življenja kmalu zatrte in umrejo, da drugega ne ostane kot koprive in osat."
25 Temu v ponazorilo Jezus doda naslednjo priliko: "Glejte, kmetovalec je imel veliko njivo zrelega žita. Ko pa ga je od blizu pogledal, je videl, da je mnogo žitnih stebel zlomljenih in da je klasje ležalo na tleh.
26 Razpošlje svoje žanjce in jim naroči: - Nočem v svojih kaščah žita z zlomljenimi stebli.
27 Pojdite in odstranite ter zažgite vse, kar je nalomljeno.
28 Pozneje pride v svoj skedenj, da bi stehtal svoje žito, pa ne najde niti enega zrna.
29 Pokliče žanjce in jih vpraša: - Kje je moje žito?
30 Odgovorijo mu: - Storili smo, kakor si naročil. Zbrali in požgali smo stebla, ki so bila nalomljena, pa ni ostalo nobenega, da bi mogli kaj spraviti v skedenj."
31 In Jezus zaključi: "Če bi Bog rešil le one, ki nimajo nalomljenih stebelc, kdo bi bil v njegovih očeh vreden, da bi bil rešen?"
32 Obtoževalci so osramočeni povesili svoje glave, Jezus pa je nadaljeval svojo pot.

POGLAVJE 28

Udraka priredi gostijo Jezusu v čast. Jezus govori o enotnosti življenja in Boga. Kritizira duhovništvo. Mnenja o Jezusu so deljena. V gosteh pri plemenitem kmetovalcu.
1 Benares je sveto mesto v Indiji. In tam je Jezus učil, medtem ko je bil Udraka njegov gostitelj.
2 V čast svojemu gostu je Udraka pripravil gostijo, na katero so prišli odlični hindujski duhovniki in poznavalci svetih knjig.
3 Jezus jim reče: "Z velikim veseljem vam govorim o tem, kar zadeva življenje - bratstvo življenja.
4 Univerzalni Bog je eden, vendar pa je več kot to. Vse stvari so Bog, vse je eno.
5 S tem, da Bog diha ljubezen, se vse življenje povezuje v eno. Če se torej dotaknete kakega poedinega vlakna kateregakoli živega bitja, ste ga od središča do skrajnega zunanjega območja življenja razgibali.
6 In kdor s svojo nogo zmečka najmanjšega črvička, strese s tem božji prestol, in meč pravičnosti se bo zganil v svoji nožnici.
7 Ptice se s svojim petjem oglašajo ljudem, ljudje pa jim pomagajo peti, vtem ko v sozvočju z njimi vibrirajo.
8 Mravlja si gradi domek, čebela satovje, ki nudi zavetje, pajek si tke mrežo, cvetice pa jim dihajo svoje prijetne vonjave, da črpajo tako moči za svoje napore.
9 Glejte, ljudje in ptice, živali in plazeča se bitja so božanstva, ki so postala meso; kako bi si potem človek drznil karkoli ubiti?
10 Krutost je tista, ki spravlja svet iz reda. Ko bodo ljudje uvideli, da s tem, ko škodujejo kateremukoli živemu bitju, sami sebi škodujejo, nedvomno ne bi več ubijali, niti storili česarkoli, kar bi prinašalo trpljenje čemurkoli v božjem stvarstvu."
11 Neki pismouk se oglasi: "Prosim te, Jezus, povej, kje je ta Bog, ki o njem govoriš". Kje so njegovi duhovniki, njegovi templji in oltarji?"
12 Jezus odvrne: "Bog, ki o njem govorim, je vsepovsod. Njega ni mogoče zaseči z zidovjem, niti ga obdati z vezmi katerikoli vrste.
13 Vsi ljudje časte Boga, Enega. Vsi ljudje pa ga ne vidijo enako.
14 Ta Univerzalni Bog je Modrost, je Volja, je Ljubezen.
15 Vsi ljudje pa ne vidijo Boga Tro-Enega. Ta ga gleda kot Boga moči, drugi kot Boga misli, spet drugi kot Boga ljubezni.
16 Človekov ideal je njegov Bog. Kakor se razvija človek, se razvija njegov Bog. Človekov Bog danes ni več Bog jutri.
17 Narodi zemlje vidijo Boga z različnih vidikov in tako se ne prikazuje vsem enako.
18 Človek imenuje Boga ono, kar o njem vidi, in to je zanj vse o Bogu; tudi posamezni narodi vidijo Boga le delno in vsak narod Boga imenuje po svoje.
19 Vi brahmani mu pravite Parabrahm. V Egiptu mu pravijo Toth. Zevs je njegovo ime v Grčiji, Jehova njegovo hebrejsko ime. Povsod pa je to isti brezzvočni Vzrok, Pra-Korenina, iz katere vse raste.
20 Ko se ljudje začnejo Boga bati in ga imajo za nasprotnika, oblečejo soljudi v nenavadna oblačila in jih imenujejo duhovnike.
21 Pooblastijo jih, da z molitvami blažijo božji srd, jim pridobivajo njegovo naklonjenost, kadar so grešili, in ga podkupujejo z žrtvami živali in ptic.
22 Ko človek vidi Boga v enosti s seboj, kot Očeta-Boga, tedaj ne potrebuje posrednikov niti duhovnikov, da bi se zavzemali zanj.
23 K njemu gre človek naravnost in reče: - Moj Oče Bog! Svojo roko položi v dlan, pa je vse dobro.
24 In to je resnični Bog. Vi ste, vsak izmed vas in vsak za sebe, duhovniki; in krvavih žrtev Bog ne želi.
25 Da le daruješ svoje življenje v požrtvovalno službo vzajemnemu življenju, pa si Bogu v veselje."
26 Ko je Jezus nehal govoriti, se je odstranil. Ljudstvo okrog njega je bilo skrajno navdušeno, vendar pa so se gostje razhajali v svojih mnenjih.
27 Nekateri so trdili, da Jezusa navdihuje Sveti Brahm, drugi pa, da je ob pamet, drugi spet, da je obseden, saj govori kot demon.
28 Toda Jezus se pri njih ne ustavlja več. Nekdo med gosti, poljedelec in velika duša-iskalec resnice, ki so ga Jezusove besede globoko ganile, Jezusa povabi, da gre z njim in se nastani v njegovem domu.

POGLAVJE 29

Nočni obisk duhovnika Ajainina iz mesta Lahore pri Jezusu, dokler še biva v Benaresu pri kmetovalcu. Sprejme njegovo filozofijo.
1 Med duhovniki templja v Benaresu je bil gost iz Lahore, Ajainin.
2 Od trgovcev je zvedel o dečku Jezusu in njegovih besedah modrosti. Opasal se je bil in pripotoval v Benares, da bi videl dečka in ga slišal govoriti.
3 Duhovniki brahmani niso sprejeli resnice, ko jim jo je prinesel Jezus, in bili so zelo ogorčeni nad tem, kar je rekel na slavju pri Udraku.
4 Toda dečka nikoli niso videli, pa so močno želeli, da ga slišijo govoriti. Povabijo ga, da bi bil gost v templju.
5 Jezus pa jim reče: "Luč je obilna dovolj in sije vsem; če vam je do tega, da bi videli luč, pridite k luči.
6 Če hočete slišati poslanico, ki mi jo je Sveti-Edini dal, da jo izročim ljudem, pridite k meni."
7 No, ko so duhovniki zvedeli, kaj je Jezus rekel, so se razjezili.
8 Ajainin ni hotel imeti pri tem deleža, pa pošlje k Jezusu drugega poslanca z dragocenimi darovi v kmetovalčev dom. Skupaj z darovi je poslal naslednje sporočilo:
9 "Prosim te, učitelj, poslušaj moje besede. Brahmanov zakon prepoveduje, da gre duhovnik v hišo kateregakoli nizkega stanu. Ti pa lahko prideš k nam.
10 Ne dvomim, da bodo duhovniki zavzeto poslušali tvoj govor. Prosim, da prideš in kosiš danes z nami."
11 Jezus pa pravi: Sveti-Eden je do vseh ljudi enak. Bivališče mojega gostitelja je dovolj dobro za vsakršen posvet človeških sinov.
12 Če vas kastovski napuh zadržuje, niste vredni luči. Moj 0če-Bog se ne ozira na človeške postave.
13 Vračam ti tvoje darove. Spoznanje Gospoda ne moreš kupiti z zlatom ali z dragocenimi darili."
14 Te Jezusove besede so duhovnike bolj in bolj dražile, pa so začeli snovati načrt, kako bi ga lahko pregnali iz dežele.
15 Ajainin se jim v zaroti in načrtovanju ni priključil. Ponoči je zapustil tempelj ter poiskal hišo, kjer je bival Jezus.
16 Jezus je rekel: "Koder sije sonce, tam ni noči. Pri meni ni dobiti skrivnih poslanic. Kar je skrivnega, postaja v luči očitno."
17 Ajainin pojasni: "Prihajam iz daljnega kraja Lahore, da bi se dal poučiti o tej stari modrosti in o kraljestvu Svetega-Enega, o katerem govoriš ti.
18 Kje je kraljestvo? Kje je kralj? Kdo so osebe? Katere so njihove postave?"
19 In Jezus reče: "To kraljestvo ni daleč, a z umrljivimi očmi ga človek ne more uzreti. Je v notranjosti srca.
20 Kralja ti ni treba iskati na zemlji ali na nebu. Ni ga tam, in vendar je povsod. To je Kristus božji, univerzalna Ljubezen.
21 Ograja tega gospostva ni visoka in kdor hoče vstopiti, mora pasti na kolena. Nima določenega obsega, vendar mesenih cul ni moč nositi skozenj.
22 Nizki jaz je treba preobraziti v duhovni jaz. Telo si je treba umiti v živem toku čistosti."
23 Ajainin vpraša, ali bi mogel postati podložnik tega kralja.
24 Jezus pa pravi: "Ti sam si kralj in vstopiš lahko skozi vhodna vrata ter postaneš podložnik Kralja kraljev.
25 Odložiti pa moraš svoja duhovniška oblačila, nehati moraš služiti Enemu-Svetu za denar, svoje življenje in vse kar imaš, moraš posvetiti radovoljni službi človeškim sinovom."
26 Drugega Jezus ni rekel. Ajainin je odšel. Sicer resnice, ki mu jo je Jezus razglasil, še ni mogel razumeti, a je vendarle videl, česar ni videl prej nikoli.
27 Nikoli prej ni preiskoval področja vere, toda v njegovem srcu so semena vere in univerzalnega bratstva našla dobra tla.
28 Ko je potoval proti domovini, se mu je dozdevalo, kot da spi ali da stopa skozi najtemnejšo noč. Ko pa se je predramil, je zanj vzšlo Sonce Pravilnosti. Našel je Kralja.
29 Jezus pa se je v Benaresu mudil in učil mnogo dni.

POGLAVJE 30

Jezus v pismu tolaži svojo mater, ker je zvedel po trgovcih o Jožefovi smrti.
1 Nekega dne, ko je Jezus stal ob Gangesu zaposlen, se mu približa karavana, vračajoča se z Zahoda.
2 Eden od prišlecev pristopi k Jezusu in mu reče: "Prihajamo pravkar iz tvoje rodne dežele in ti prinašamo neljubo vest.
3 Tvojega očeta ni več na zemlji. Tvoja mati žaluje. Nihče je ne uspe potolažiti. Sprašuje se, ali si ti še živ ali ne. Hrepeni, da bi te spet videla."
4 Jezus skloni glavo v tihem razmišljanju. Nato piše materi, kar tu povzamemo:
5 Moja mati, najplemenitejša žena. Pravkar mi je nekdo iz moje domovine prinesel vest, da oče ni več v telesu in da ti neutolažljivo žaluješ.
6 Moja mati, vse je dobro: dobro za očeta in dobro za tebe.
7 Njegovo opravilo na tej zemeljski obli je dovršeno in je odlično storjeno.
8 Na vsej njegovi življenjski poti mu ljudje ne morejo očitati prevare, nepoštenja ali slabe namere.
9 Na tej ravni je izvršil mnogo težavnih nalog in je odšel od tu pripravljen, da rešuje probleme, ki obstajajo na ravni duše.
10 Naš Oče-Bog je z njim tam, kakor je bil z njim tu; in tam njegov angel spremlja korake, da ne bi krenil na napačno stran.
11 Zakaj naj bi jokala? Solze ne zmorejo premagati žalosti. Strto srce v žalosti ne more ozdraveti.
12 Muditi se v žalovanju pomeni brezdelje; marljiva duša nikdar ne more žalovati. Saj nima časa za to.
13 Kadar se hoče žalost polastiti srca, tedaj kar pozabi nase; vrzi se globoko v službo ljubezni, pa bo žalost izginila.
14 Tvoja služba je služba ljubezni, ves svet pa kriči po ljubezni.
15 In če svoje življenje použivaš v službi življenja, ga boš nedvomno našla v jutranjem soncu, v osvežujoči večerni rosi, v ptičjem petju, v cvetlicah in v nočnem blesku zvezd.
17 Prav v kratkem času bodo tvoji problemi na tej zemeljski obli razrešeni. In ko bodo vse tvoje naloge izpolnjene, ti bo v samo čisto veselje, ko boš stopila na obširnejša polja dejavnosti, kjer boš reševala višje probleme duše.
18 Prizadevaj si torej za to, da boš zadovoljna, in nekega dne pridem k tebi in ti prinesem darila, dragocenejša od zlata in žlahtnih kamnov.
19 Vem, da bo Janez skrbel za tebe in ti pomagal v vsaki potrebi. Jaz pa sem s teboj vsak čas, Jehoshua.
20 Pismo je zaupal nekemu trgovcu, ki je bil na pot v Jeruzalem.