VII.
ZAIN
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V TIBETU IN ZAHODNI INDIJI

POGLAVJE 36

Jezus v Lassi. Sreča Mengsteja, ki mu pomaga pri branju starodavnih rokopisov. Napoti se v Ladak. Ozdravi otroka. Prilika o kraljeviču.
1 V Lassi, prestolnici Tibeta, je bil tempelj duhovnih učiteljev, bogat z rokopisi starih vednosti.
2 Indijski modrijan je bral te rokopise, pa je Jezusu posredoval veliko teh skrivnih naukov. Toda Jezus jih je hotel brati sam.
3 V tem templju je bival Mengste, največji modrijan vsega Daljnega vzhoda.
4 Pot preko hribovja Emodus je bila težavna. Toda Jezus se je pripravil za odhod in Vidyapati mu je dal s sabo izkušenega vodnika.
5 Za Mengsteja je izročil obvestilo o hebrejskem modrijanu in ga je priporočil, da bi bil pri duhovnikih dobrodošel.
6 Vodnik in Jezus po mnogih dneh in velikih nevarnostih prispeta v tempelj Lassa v Tibetu.
7 Mengste na stežaj odpre tempeljska vrata in vsi duhovniki z učitelji izrečejo hebrejskemu modrijanu dobrodošlico.


8 Jezus je dobil dostop do vseh svetih rokopisov in vse je bral. Medtem mu je Mengste stal ob strani.
9 Mengste je pogosto z Jezusom govoril o naslednji dobi in kako bi bilo mogoče bogoslužje kar najbolj prilagoditi ljudem tega časa.
10 V Lassi Jezus ni učil. Po dokončanih študijah v tempeljskih šolah je odpotoval proti zahodu. Nekaj časa se je mudil in učil v številnih vaseh.
11 Naposled prekorači gorsko sedlo, nato pa ga v državi Ladak, v kraju Leh, prijazno sprejmejo menihi, trgovci in ljudje spodnje kaste.
12 Jezus prebiva in uči v samostanu. Nato poišče preprosto ljudstvo na tržnicah in tam poučuje.

13 Nedaleč od trga je živela žena, katere bolni sinček je umiral.
14 Tedaj izve, da je Jezus od Boga poslani učenik; veruje, da zmore ozdraviti njenega otroka.
15 In tako svojega umirajočega sina, stisnjenega v naročje, naglo odnese s seboj in sprašuje po božjem možu.
16 Ko Jezus vidi njeno vero, dvigne svoje oči k nebesom rekoč:
17 "Moj Oče-Bog, naj me obsenči božja moč in Sveti Dih naj povsem napolni tega otroka, da bo mogel še naprej živeti."
18 Nato spričo množice položi roko na otroka in reče:
19 "Blagor tebi, dobra žena, tvoja vera ti je rešila otroka." In otrok je bil ozdravljen.
20 Začudeno ljudstvo je govorilo: "Prav gotovo je ta utelešeni Sveti-Eden, ker sam človek ne more tako odpraviti vročice in rešiti otroka smrti."
21 Tedaj so mnogi iz ljudstva prinašali svoje bolnike, Jezus pa je nad njimi govoril Besedo in bili so ozdravljeni.
22 Med temi meščani se je Jezus mudil veliko dni. Učil jih je, kako zdraviti, kako izbrisovati grehe in kako na zemlji ustvarjati nebesa radosti.
23 Ljudstvo ga je vzljubilo zavoljo njegovih besed in dejanj. In ko je moral od njih, so žalovali kakor otroci, ki jih zapušča mati.
24 Ko pa je zjutraj nastopilo potovanje, so mu množice stiskale roke v pozdrav in slovo.
25 Tedaj jim je še povedal priliko: "Neki kralj je tako zelo ljubil ljudstvo svoje dežele, da je odposlal svojega edinega sina z dragocenimi darili za vsakega svojih podložnikov.
26 Kamorkoli je prišel, je sin razkošno delil očetove darove.
27 Duhovniki pa, služabniki ob oltarjih tujih bogov, so bili užaljeni, ker ni kralj svojih daril poklanjal preko njih.
28 In tako so poskušali v ljudstvu zbuditi mržnjo do kraljevega sina, govoreč: "Ti darovi so brez vrednosti, ker je vse ponarejeno blago."
29 In ljudstvo je pometalo dragocene bisere, zlato in srebro na cesto. Ujeli so sina in ga tepli, opljuvali in vrgli iz svoje srede.
30 Ta pa se ni menil za njihovo zasramovanje in krutost, ampak je takole molil: Moj Oče-Bog, odpusti svojim stvarem, ki so delo tvojih rok. So le sužnji, ki ne vedo, kaj delajo.
31 In še medtem, ko so ga pretepali, jim je dajal hrano in jih blagoslavljal z brezmejno ljubeznijo.
32 V določenih mestih so sina sprejeli z veseljem in rad bi se bil pomudil pri njih, da bi jim blagoslovil domove. Toda ni se smel muditi dolgo, ker je moral prinesti darove vsakomur na vsem kraljevem ozemlju."
33 In Jezus dostavi: "Moj Oče-Bog je kralj vsega človeštva in on me je poslal z vsemi dobrotami svoje brezprimerne ljubezni in brezmejnega bogastva.
34 Vsem narodom vseh dežel moram torej prinesti te darove - to vodo in ta kruh življenja.
35 Grem dalje, a spet se bomo srečali, kajti v moji očetnjavi je prostora za vse. Pripraviti vam hočem prostor."
36 In Jezus je še dvignil roko v blagoslov ter nato odšel.

POGLAVJE 37

Jezus potuje v Lahore s karavano trgovcev, ki mu darujejo jezdno živince. Dobrodošlica duhovnikov in Ajainina. Pojasnila k skupini potujočih godcev.
1 Ko je Jezus šel skozi dolino Kašmir, je potovala po tej poti trgovska karavana. Bili so na poti v Lahore, mesto dežele peterorečja, z imenom Hand.
2 Trgovci so v Lehu slišali preroka govoriti in videli njegova mogočna dela, pa so se veselili ponovnega srečanja z njim.
3 Ko so zvedeli, da potuje v Lahore in bo potem prekoračil Sin, šel skozi Perzijo in dalje na Zahod, a njima jezdne živali,
4 so mu radovoljno odstopili plemenito baktrijsko žival, opremljeno s sedlom in stremeni. Tako je sedaj Jezus potoval s karavano.
5 Ko je dosegel Lahore, so ga z veseljem sprejeli Ajainin in nekateri drugi brahmanski duhovniki.
6 Ajainin je bil oni duhovnik, ki je pred meseci v Benaresu prišel k Jezusu ponoči in slišal njegove besede resnice.
7 Zdaj je bil Jezus Ajaininov gost in ga je marsikaj učil. Razkril mu je skrivnost zdravljenja.
8 Učil ga je obvladovati duhove ozračja, ognja, vode in zemlje. Razložil mu je tudi skrivnostni nauk odpuščenja in izbrisanja grehov.
9 Nekega dne sta Ajainin in Jezus sedela v tempeljskem preddvoru. Skupina potujočih pevcev in glasbenikov-godcev je počivala pred dvoriščem in prepevala ter godljala.
10 Njihova glasba je bila zelo bogata in nežna in Jezus je rekel: "Med visoko izobraženimi v deželi ne slišimo ljubkejše glasbe, kakor nam jo prinašajo ti neomikani otroci divjine.
11 Odkod ta nadarjenost in ta sposobnost? V enem samem kratkem življenju si gotovo niso mogli pridobiti tako finega glasu, toliko znanja o zakonih sozvočja in zvokov.
12 Ljudje jih imenujejo čudežne otroke. Toda takih otrok ni. Vse je izsledek naravnih zakonov.
13 To ljudstvo ni mlado. Tisoč let bi ne zadostovalo, da bi dobili to božansko izraznost in takšno čistost glasu in izvajanja.
14 Pred deset tisoč leti je to ljudstvo obvladovalo harmonijo. Že v starodavnih dneh so korakali po glavni cesti življenja, lovili melodije ptičev in igrali na harfah najpopolnejše oblike.
15 In spet so prišli, da se nauče še več melodij od pestrega pulta zvokov v svetu javljanja.
16 To potujoče ljudstvo je del nebeškega orkestra in v deželi popolnih reči bi angele veselilo slišati njihovo igranje in petje.
17 In Jezus je poučeval preproste ljudi v Lahoru, zdravil njihove bolezni in jim kazal pot navzgor, da bi si med seboj radi pomagali.
18 Rekel je: "Nismo bogati po tem, kar prejmemo in hranimo. Edino, kar resnično imamo, je to, kar dajemo proč.
19 Če hočete živeti popolno življenje, ga dajte v službo svojemu rodu in v službo tistim oblikam življenja, ki jih imajo ljudje za nižje."
20 Dolgo pa Jezus v Lahoru ni mogel ostati. Duhovnikom in drugim prijateljem je želel vse dobro, potem je vzel svojo kamelo in se napotil proti Sindu.

VIII.
CHETH
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V PERZIJI

POGLAVJE 38

Jezus potuje skozi Perzijo. Uči in ozdravlja na raznih krajih. Srečanje s tremi duhovniki-magi blizu Perzepolisa. Gašper in dva druga perzijska duhovna mojstra ga srečata v Perzepolisu. Sedmerica mojstrov sedi v tihoti sedem dni.
1 Jezusu je bilo štiriindvajset let, ko je na svojem potovanju proti domu prišel v Perzijo.
2 V marsikaterem naselju, mestecu in okolici je nekaj časa počival, učil in ozdravljal.
3 Duhovnikom in vodilnim stanovom ni bil dobrodošel, ker jim je očital krutosti do ljudi nizkega stanu.
4 Preprosto ljudstvo mu je sledilo v trumah.
5 Tu in tam so si voditelji drznili ovirati ga, tako da so mu prepovedali učiti ali zdraviti bolezni. On pa se ni brigal za njihovo ogorčeno postopanje. Učil je in zdravil bolnike.
6 Potem je prišel v Perzepolis, mesto, kjer so pokopani perzijski kralji. To je tudi mesto učenih magov z imeni Hor, Lun in Mer, treh modrih mož,
7 ki so štiriindvajset let pred tem videli, kako je zvezda obljube vzšla nad Jeruzalemom, in ki so potem potovali proti zahodu, da bi našli novorojenega Kralja.
8 In bili so prvi, ki so počastili Jezusa kot učitelja obdobja ter mu darovali zlato, kadilo in miro.
9 Ti magi so vedeli, na način, ki je vedno znan duhovnim mojstrom, da se Jezus bliža mestu Perzepolis, zato so se opasali ter mu šli naproti .
10 In ko so ga srečali, jih je obkrožila svetloba, mnogo močnejša od dnevne luči; ljudje, ki so videli četverico stati na poti, so izjavljali, da so bili spremenjeni, bolj podobni božanstvom kakor pa ljudem.
11 Hor in Lun sta bila postarana človeka, pa ju je Jezus namestil na svojem jezdnem živincetu, medtem ko sta on in Mer stopala spredaj.
12 Ko so dospeli do doma magov, so bili vsi radostni. Jezus je poročal o svojem sijajnem življenju, Hor, Lun in Mor so bili brez besed. Oči so se jim obračale proti nebu in v svojih srcih so slavili Boga.
13 V Perzepoliju so bili trije modri s severa, Kaspar, Zara in Melzone. Kaspar je bil najmodrejši izmed učiteljev magijske dežele. Ko je Jezus prišel, so bili pri Horu, Lunu in Meru doma.
14 Sedem dni je teh sedmero mož molčalo. V posvetovalni dvorani so sedeli molče in ohranjali tesni vez s Tihim Bratstvom.
15 Iskali so luč, razsvetljenje in moč. Zakoni in pravila naslednjega razdobja so zahtevala vso modrost učiteljev sveta.

POGLAVJE 39

Jezus se udeleži slavja v Perzepolisu. Govori ljudstvu in hvali duhovni nauk Perzijcev pod učiteljem Zaratustro. Razloži izvor zlega. Po slovesu prebije noč v molitvi.
1 V počastitev Boga magov je Perzepolis obhajal praznik, na katerem je bilo zbranih mnogo ljudi.
2 Na ta veliki praznični dan je rekel vodilni učitelj-mag: "V teh svetih dolinah vlada svoboda, da lahko spregovori, kdorkoli hoče."
3 Tedaj je Jezus, stoječ sredi zbranega ljudstva, spregovoril: "Moji bratje in sestre, otroci našega Očeta-Boga:
4 Med človeškimi sinovi ste vi danes najbolj blagoslovljeni, ker tako pravilno pojmujete Svetega-Edinega in človeka.
5 Bogu ugaja čistost v vašem čaščenju Boga in v vašem življenju. Za to gre hvala vašemu učeniku Zaratustri.
6 Prav pravite vi vsi, da je en Bog, iz čigar vzvišene Biti so izšli sedmeri Duhovi, ki so ustvarili nebesa in zemljo. Človeškim otrokom se ti veliki Duhovi javljajo v soncu, mesecu in zvezdah.
7 V vaših svetih knjigah pa beremo, da sta dva od teh sedmero duhov imela posebno višjo moč. Eden od njih je ustvaril vse dobro, drugi pa vse zlo, ki obstaja.
8 Prosim vas, spoštovani učitelji duhovnosti, povejte mi, kako se more to zlo poroditi iz Duha, ki je ves dober."
9 Vstane eden od magov in reče: "Če mi boš odgovoril, bo rešen tvoj problem.
10 Mi vsi priznavamo dejstvo, da obstaja zlo. Karkoli je, mora imeti svoj vzrok. Če Bog, ki je Eden, tega zla ni ustvaril, kateri Bog pa ga je?"
11 Jezus tedaj rece: "Karkoli je ustvaril Bog-Eden, je dobro - in prav tako kot veliki Pra-Vzrok, so tudi sedmeri Duhovi vsi dobri, prav tako je dobro vse, kar pride iz njihovih stvariteljskih rok.
12 Vse ustvarjeno pa ima svoje lastne barve, zvoke in oblike. Toda določeni zvoki, čeravno dobri in čisti v sebi, proizvajajo neharmonične tone, kadar se mešajo med sabo.
13 In določene reči, čeravno so v sebi dobre in čiste, proizvajajo neskladne reči, da, celo strupe, če so mešane - in to ljudje imenujejo zlo.
14 Tako je torej zlo neusklajeno vezanje barv, zvokov ali oblik tega, kar je dobro.
15 Človek pa ni skozinskoz moder, a ima lastno voljo. Sposobnost ima, ki jo tudi uporablja, da povezuje na mnogotere načine dobre - od Boga ustvarjene - reči. Vsak dan torej lahko proizvaja neskladne tone in s tem zlo.
16 Vsak ton in vsaka oblika pa, naj si prihaja od dobrega ali zlega, postane živa stvar, demon, duh, energija dobre ali slabe vrste.
17 Tako si človek ustvarja svojega zlodeja. Potem se ga zboji in beži pred njim; zlodej pa dobi pogum, ga zasleduje in peha v ogenj, ki gori in žge, a ne ugasne.
18 Zlodej in žgoči, neugasljivi ogenj, oboje je človekov proizvod, in nihče ne more odpraviti ognja ali pregnati zlodeja, razen človek, ki je povzročitelj enega in drugega."
19 Nato stopi Jezus vstran in nobenega maga ni, ki bi mu odgovoril ali ugovarjal.
20 On pa odide iz gneče na skrit kraj, da bi molil.

POGLAVJE 40

Zjutraj pride znova učit in ozdravljat. Poučuje mage. Razlaga o Tišini in kako priti vanjo. Gašper poveličuje Jezusovo modrost. Jezus uči v votlinah Cyrusa.
1 V zgodnjem jutru pa je Jezus spet prišel učit in ozdravljat. Naokrog je bila videti nerazumljiva svetloba, kot da bi Jezusa obdajal neki mogočni duh.
2 Neki mag to opazi, pa ga zasebno prosi, naj mu pove, odkod izvira njegova modrost in kaj pomeni ta svetloba.
3 Jezus odvrne: "Obstaja Tišina, kjer duša lahko sreča svojega Boga: tam je tudi izvor modrosti in vsakdo, ki vstopi, je potopljen v svetlobo ter napolnjen z modrostjo, ljubeznijo in močjo."
4 Mag prosi dalje: "Povej mi še več o tej Tišini in tej svetlobi, da pojdem in tam prebivam."
5 In Jezus razlaga: "Tišina nima mej, ni prostor, obdan z zidom, pregrado iz kamna, niti je ne straži človekov meč.
6 Ljudje nenehno v sebi nosijo skrivni kraj, kjer lahko srečajo svojega Boga.
7 Ni pomembno, kje ljudje prebivajo: na gorskem vrhu, v najgloblji dolini, na tržnem mestu ali v tihi sobici doma; nenadno in ob vsakem času lahko odpro ali zapro vrata, da najdejo Tišino, najdejo božjo hišo. Ta je namreč znotraj lastne duše.
8 Vznemirjajočemu zunanjemu hrupu, človeškim besedam in mislim pa se človek lahko izogne s tem, da se sam napoti v tiho dolino ali se povzpne na gorski vrh.
9 Kadar človeka premočno tlačijo življenjska bremena, je mnogo bolje oditi in si najti tih prostor za molitev in meditacijo.
10 Tišina je kraljestvo duše, nevidno človekovim telesnim očem.
11 Medtem ko smo v Tišini, utegnejo človekovega duha obletavati varljive oblike, toda vse jih obvladuje volja. Ko duša-mojster spregovori, se vse te varljive oblike razbežijo.
12 Če hočeš najti to Tišino duše, moraš sam sebi pripraviti pot. Nihče, samo čisti v srcu lahko tukaj vstopi.
13 Odločiti moraš tudi vsakršno duševno napetost, dnevne skrbi, vsakršno bojazen, vse dvome in zmedene misli.
14 Pustiti moraš, da tvojo človeško voljo vsrka vase Volja božja. Tedaj bo tvojo zavest prevzemala zavest svetosti.
15 Tedaj si na Svetem kraju in na živem oltarju boš videl žareti Gospodovo Luč.
16 In ko jo zagledaš tam žareti, prodri globoko v tempelj svoje glave, videl boš, kako vsa žari.
17 Od glave do nog pa so postavljene v vsakem delu sveče, pripravljene, da jih prižge plameneča bakla Ljubezni.
18 Ko vidiš goreti vse sveče, samo poglej in videl boš z dušnimi očmi, kako žuborijo vode iz vira Modrosti. Lahko piješ in tam ostaneš.
19 Tedaj se bo zavesa odgrnila in ti boš znotraj Svetišča, kjer počiva božja Skrinja, katere pokrov je sedež božje Milosti.
20 Ne boj se dvigniti svetega pokrova, kjer so v skrinji shranjene table zapovedi, postave.
21 Vzemi jih in jih temeljito prebiraj. Vsebujejo namreč predpise in zapovedi, ki jih bo človeški rod vedno potreboval.
22 V skrinji leži tudi čarobna palica preroštva, čakajoč tvoje roke. Ta je ključ do pomena za vse sedanje, prihodnje in preteklo.
23 In glej tam mano, skriti Kruh življenja: Kdor ga je, ne bo nikoli umrl.
24 Kerubi so skrbno stražili to skrinjo zakladov za vsako dušo, in vsakdo lahko vsak čas vstopi in najde, kar mu pripada."
25 Kaspar se je približal in slišal besede hebrejskega učenika. Vzklikne: "Glejte, modrost bogov je prišla k ljudem!"
26 Jezus pa se napoti dalje ter v svetih gajih Cyrusa uči množice in ozdravlja bolne.

POGLAVJE 41

Jezus ob zdravilnem studencu. Razkrije dejstvo, da je vera mogočen dejavnik zdravljenja in mnogi po veri ozdravijo. Pretresljiv primer deklice, ki veruje.
1 Blizu mesta Perzepolis je bil živi studenec, ki ga je ljudstvo imenovalo zdravilnega.
2 Vsi so bili prepričani, da perzijsko božanstvo ob določenem času v letu pride na zemljo in tej studenčni vodi nakloni moč, da bolniki, ki se v njej umijejo, zopet ozdravijo.
3 Mnogo ljudstva je bilo zbranega ob studencu in čakalo, da božanstvo pride in blagoslovi to vodo.
4 Bili so tam slepi, hromi, gluhi, mutasti in obsedeni.
5 Jezus, ki je bil sredi med njimi, tedaj zakliče: "Glejte, studenec življenja! Te vode, ki bodo usahnile, častite kot poseben blagoslov vašega božanstva.
6 Od kod pa prihaja njihova zdravilna moč? Zakaj je vaše božanstvo tako ograjeno s svojimi darovi? Zakaj danes ta studenec blagoslovi, jutri pa spet odvzema ves svoj blagoslov?
7 Zares mogočno božanstvo lahko vsak dan povsem napolni te vode z zdravilno silo.
8 Poslušajte me, vi bolniki, ki nimate upanja: Moč tega studenca ni edini dar Boga.
9 Vera je zdravilna sila vsake kapljice vseh voda tega studenca.
10 Kdor z vsem svojim srcem veruje, da bo ozdravel, ko se umije v tem studencu, bo ozdravljen, ko se umije, naj se umije kadarkoli.
11 Vsakdo, ki ima to vero v Boga in samega sebe, naj se vrže sedaj v te vode in se umije."
12 Mnogi iz ljudstva se potopijo v kristalno čisto vodo - in so ozdravljeni.
13 Tedaj nastane prerivanje, ker se je v vseh razvnela vera, in vsakdo se je hotel umiti med prvimi, da se ne bi pred njim moč vode izčrpala.
14 Jezus medtem zagleda malo deklico, drobno in gibko, kako čisto sama sedi kraj pota ob gneči in ji nihče ne pomaga do studenca.
15 Nagovori jo "Moja mala, zakaj sediš tukaj in čakaš? Zakaj ne vstaneš in ne pohitiš k studencu, da se umiješ in ozdraviš?"
16 Otrok odvrne: "Ni mi treba hiteti. Dobrote mojega Očeta, ki je v nebesih, se ne razdeljujejo po mericah. Nikjer ne manjkajo in njihova moč je vedno ista.
17 Ko bodo ti, katerih vera je tako šibka, da se morajo takoj umiti, ker se boje, da jim bo zmanjkalo vere, vsi ozdravljeni, bodo te vode za mene še vedno enako učinkovite.
18 Takrat bom lahko šla in dolgo, dolgo časa ostala v blagoslovljenih tokovih studenca."
19 Jezus reče: "Glejte, veliko dušo! Prišla je na zemljo, da uči ljudi, kakšno moč ima vera."
20 Nato otroka dvigne, rekoč: "Zakaj sploh karkoli čakati? Saj je celo zrak, katerega vdihavamo, poln balzama življenja. Vdihavaj ta balzam življenja v veri in bodi zdrava."
21 Otrok je vdihnil v veri balzam življenja in bil je ozdravljen.
22 Ljudstvo se je silno čudilo temu, kar je slišalo in videlo. Rekli so: "Ta človek mora biti nedvomno bog zdravja, ki se je utelesil."
23 Jezus pa reče: "Studenec življenja ni kak mali ribnik, ampak je tako prostran, kakor je prostrano prostorje nebes.
24 Vode studenca so Ljubezen. Moč delovanja prihaja od vere, in kdor se v živi veri vrže globoko v studenec življenja, si lahko izmije svojo krivdo in bo zveličan, oproščen greha."