|   Človek je malo vesolje
in v njem se skrivajo
vse od najbolj grobih,
do najbolj finih energij.
Miselne energije,
so grobe in redke,
posebej še tiste,
ki imajo v sebi negativen naboj.
Najbolj fine pa tečejo
skozi ta neslišen mojstrov dih,
skozi moje duhovno srce,
v ta božanski notranji svet.
V njem je skrinja zakladov,
vseh mojstrov svetov,
kjer je gostota energij,
resnice, ljubezni, miru
res najgostejša,
kjer pa se redko z gostim,
na žalost in srečo,
nikoli ne meša.
Bodi ti zase,
ta energetsko gosta,
notranja, srečna sprememba.
stojči Stojan Svet
|
NE ZAMUDITE
Gostota resnice, ljubezni, miru
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 10. februar 2004 @ 10:21 CET
misli besedujejo, besede mislijo, srce občuti. Kaj je duša? Je svet ultra velikega v ultra malem. Govoriti moramo, da se izrazimo. Misliti moramo, da se občutimo. S tem pa pridemo do srca ali srčnosti, ki pomeni krepost, moč, vztrajnost, odpor srca, resnico, ljubezen, mir ali tudi kaj drugega. Srce ima vrhunsko nalogo, v njem je postavljen nevidni skladiščnik, ki vsako informacijo posebej čustveno predela in jo zloži na police. Ta skladiščnik mora biti tudi redoljuben, da ne naredi zmede, da ne zruši notranjih pojmov in čutov ter da poskrbi za ravnovesje notranjih polic. Pri tem je zanimivo, da naše glasilke izhajajo iz srčne mišice navzven. Ko govorimo, govorimo iz srca. Tu se srečamo s podstatjo ali substanco naše biti. Lahko rečemo z dušo, animo, spiritusom. Kako naj razložimo sebe, tisto gostoto resnice, ljubezni in miru, o kateri ti Stojči govoriš? Lahko ji rečemo tudi vest ali zavest. Kako bi dali ime tej notranjosti, ki je še nismo videli odznotraj, temveč jo le občutimo. Kje je mejnik med zunanjim svetom in našo dušo. Ali je to dih, ki izdihne našo dušo? Je to piš vetra? Je duša morda počelo človeškega življenja? Ali sta duša in duh dve različni bitji znotraj nas? Ali je dobri duh znotraj nas Bog, ki se razodeva v naši duši. Človek vstopa v človeške odnose po vidnih in slušnih zaznavah. Te se odslikavajo v naši duši. Svoje misli, čustva in želje posredujemo običajno po zvočni govorici. Vsi dražljaji se vskladiščijo v nas in tako zorimo v celo osebnost, iz katere se ustvarja odnos do drugih. Naša notranjost se tako zrcali navzven, da si po človeškem glasu lahko predstavljamo njegove osebne lastnosti, njegov temperament in značaj, celo njegovo podobo ali zunanjost si prek glasu in tudi prek izrečenih besed lahko predstavljamo. Vzporedno z dušo raste znotraj človek po svojih izobrazbenih stopnjah, ustvarjalnosti in hotenjih za oblikovanje zunanjega sveta. Naša duša nam omogoča neposredni fizični kontakt z zunanjim svetom in hkrati predstavlja vrata, skoz katera vstopajo dražljaji v našo dušo, se v njej zasidrajo in predstavljajo naš notranji svet ultra velikega v ultra malem.
Srečen človek, ki je lahko nenehno zazrt v ta čudoviti notranji svet, ki obsega neizmerno večje lepote, kot odkriti jamski svet z vsemi svojimi lepotami narave. V tej zvezi bom ponovila neko na \"pozitivkah\" že izrečeno misel, da usklajenost med voljo, trenutkom in večnostjo je stvar, ki se ji reče milost. Naša duša je milost, je upanje v doseganju sreče, je hrepenenje, je nekaj kar nas pelje v neskončne razdalje in nam jih približuje ter nenehno dviga nad našo racionalno širino in čustveno globino našega bistva. Čim jasneje upamo, tem bolj občutimo gostoto resnice, ljubezni in miru. Živimo v eksistencialnem življenjskem počutju, ki naj bo prežeto z lepoto in radostjo naše duše.
Tatjana Malec
Gostota resnice, ljubezni, miru
Prispeval/a: stojči dne torek, 10. februar 2004 @ 13:10 CET
tole si res tako lepo napisala,
da bi bilo celo bolj primerno za samostojen članek. :)))
Ja duša je zame posoda duha,
ampak v bistvu gre še vedno za isto stvar,
občutenje, čutenje nečesa čemur lahko rečemo tudi vest,
tista vest, ki nas lahko pelje v notranjo praznino,
lahko pa nas pelje tudi v notranjo polnino,
katere sreči ni končnih mej
in kateri lahko rečemo tudi Bog.
Vse naše občutenje pa je pogojeno,
od naših vsakodnevnih misli, besed in dejanj. :)
Vse se vsak trenutek spreminja,
kot sonce, ki v vsakem trenutku,
pod drugim kotom sije na naš planet
in kot voda življenja,
ki kar naprej teče in spreminja naš notranji svet. :)
---
stojči