IX.
TETH
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V ASIRIJI

POGLAVJE 42

Jezus se poslovi od magov in odrine v Asirijo. V kaldejskem Uru poučuje ljudstvo. Sreča Ashibina, s katerim prepotuje deželo, uči in ozdravlja.
1 Jezus je dokončal svojo nalogo v Perziji in nato nadaljeval pot v domovino.
2 Perzijski modrijani so ga pospremili do Evfrata. Z zagotovilom, da se spet vidijo v Egiptu, so se nato poslovili.
3 Kaspar je krenil proti svojemu domu ob Kaspijskem jezeru, Jezus pa je kmalu dospel v Kaldejo, zibelko Izraela.
4 V Uru, kjer je bil rojen Abraham, se je ustavil za nekaj časa. Ko je ljudem povedal, kdo je in zakaj je prišel, so prihajali od blizu in daleč, da bi govorili z njim.
5 Dejal jim je: "Mi vsi smo istega rodu. Pred dva tisoč in več leti je naš oče Abraham živel tu v Uru, tedaj je častil Boga-Enega in učil ljudi v teh svetih gajih.
6 Bil je deležen obilnega blagoslova in postal prednik mogočnega izraelskega ljudstva.
7 Čeravno je minilo toliko let, odkar sta Abraham in Sara hodila po teh cestah, ostanek njihovega sorodstva še vedno živi v Uru.


8 In v svojih srcih še molijo Abrahamovega Boga in vera in pravičnost sta skalnati temelj, na katerega vse gradijo.
9 Poglejte deželo! Ni več ona rodovitna pokrajina, ki jo je Abraham tako ljubil. Ni več deževja, kakor je bilo v prvih časih. Vino zdaj ne uspeva in smokve so se posušile.
10 Toda vedno to ne bo tako ostalo. Prišel bo čas, ko se bodo radovale vse vaše pustinje, ko bodo cvetele cvetlice, ko bodo vsi vaši vinogradi imeli trte, ki se bodo upogibale pod razkošnimi sadovi. Vaši pastirji se bodo znova radovali."
11 In Jezus jim je oznanjal blagovest o blagohotnosti in o miru na zemlji. Govoril jim je o bratstvu življenja in o vrojenih silah človeka in o kraljestvu duše.
12 Ko je tako govoril, stoji pred njim Ashbina, največji modrijan Asirije.

13 Ljudstvo modrijana pozna, saj jih je pogosto učil v njihovih svetih dvoranah in gajih. Razvesele se, ko spet vidijo njegovo obličje.
14 Ashbina jim pravi: "Moji otroci dežele Kaldeja, poslušajte! Bodite pozorni, kajti danes ste deležni velikega blagoslova, ker je k vam prišel prerok živega Boga.
15 Pazite na to, kaj vam ta učitelj pove, kajti govori besede, ki mu jih je izročil Bog."
16 Jezus in modrijan pa gresta skozi mesteca kaldejske dežele in dežele med Evfratom in Tigrisom.
17 Pri tem Jezus ozdravlja množice bolnikov.

POGLAVJE 43

Jezus in Ashbina med babilonskimi razvalinami. Skupno meditirata sedem dni v bližini Siharja. Po slovesu Jezus odpotuje dalje in po dolgem potovanju prestopi Jordan ter dospe v Nazaret. Mati mu pripravi veselo gostijo, bratje pa ga z zavistjo imenujejo pustolovec. Mariji in njeni sestri Mirjam poroča o tem, česa se je naučil in kaj vse je storil, ostali ne zvedo ničesar.
1 Babilon v razvalinah je bil blizu. Jezus in modrijan sta prestopila vhodna vrata in hodila med razpadlimi palačami.
2 Teptala sta ceste, kjer so Izraelci prenašali sramotno suženjstvo.
3 Videla sta, kje so judovski sinovi in hčere svoje harfe obešali na vrbe žalujke in niso hoteli prepevati.
4 Videla sta, kje je Daniel in kje so hebrejski otroci stali kot živi pričevalci vere.
5 In Jezus je dvignil roke ter vzkliknil: "Poglejte, kako velika so človekova dela!
6 Babilonski kralj je razrušil Gospodov tempelj v starem Jeruzalemu. Zažgal je sveto mesto, vklenil v verige moje ljudstvo in moje rojake ter jih privedel semkaj kot sužnje.
7 Toda poravnava pride, karkoli namreč ljudje store drugim ljudem, se bo po vladajoči Pravičnosti zgodilo njim samim.
8 Sonce Babilona je zatonilo. Ne bo se več slišalo radostnega petja znotraj njegovega zidovja.
9 Te razvaline bodo samo še bivališče vsakovrstnim plazilcem in nesnažnim pticam."
10 Jezus in Ashbina sta se ustavila v Belusovem templju ter tiho razmišljala.
11 Nato Jezus spregovori in reče: "Glejte, spomenik človeške norosti in sramote!
12 Človek je skušal Bogu zamajati prestol in se je drznil graditi stolp, ki bi segel do nebes. Pa mu je bil odvzet govor, ker se je v praznih besedah bahal s svojo močjo.
13 Na tej višini pa je stal malik Baal - bog, ki so ga izdelale človeške roke.
14 Na onem oltarju tamkaj so Baalu kruto zažigali ptice in živali in ljudi, da, celo otroke.
15 Toda krvavih duhovnikov sedaj ni več. Celo skalovje je zatrepetalo in drobeč se popadalo na tla. Zdaj je tam kraj puščobe."
16 V mili okolici Siharja pa sta Jezus in Ashbina preživela sedem dni v ponovnih dolgih meditacijah o potrebah ljudi in kako bi mogli modrijani najbolje služiti naslednjemu obdobju.
17 Nato je Jezus nadaljeval svoje potovanje ter po mnogih dneh prekoračil Jordan in prispel v domovino. Brž se je znašel v Nazaretu in bil spet doma.
18 Materi je srce prekipevalo od veselja, pa je povabila sorodnike in Jezusove prijatelje, da so z gostijo proslavljali njegov povratek.
19 Jezusovi bratje pa niso bili zadovoljni, da se je toliko pozornosti posvečalo njemu, ki so ga imeli za pristnega pustolovca. Gostije se niso hoteli udeležiti.
20 Zasmehovali so zahtevnost svojega brata, ga imenovali lenuha, častihlepneža in domišljavca, lovca na prazno srečo in preučevalca sveta iz slavohlepja, ki po toliko letih pride nazaj k materi brez denarja ali kakršnegakoli imetja.
21 Jezus nato poklice svojo mater in njeno sestro Mirjam vstran ter jima poroča o potovanju na Vzhodu.
22 Pripoveduje jima, česa se je naučil in kaj je vse uspel storiti. Drugim o tem svojem življenju ni pripovedoval.

X.
JOD
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V GRČIJI

POGLAVJE 44

Jezus obišče Grčijo in je prijazno sprejet v Atenah. V Areopagu sliši govoriti najmodrejše med modrijani. Ko jim posreduje svojo neprimerno globljo modrost, postane učitelj vsem. Od začudenja onemijo.
1 Grška filozofija je bila polna ostroumnih naukov o resnici, pa je Jezus hrepenel po tem, da bi ob duhovnih mojstrih študiral v grških šolah.
2 In tako je zapustil svoj dom ter prekoračil gorovje Karmel. V pristanu si je našel mesto na ladji in kmalu je bil v grški prestolnici.
3 Atenci so že slišali o njem kot o učitelju in filozofu in so se veselili, ker so vedeli, da bodo njegovo besedo resnice lahko zdaj sami slišali.
4 Med učitelji-mojstri je bil Apollo, ki so ga naslavljali Branitelja oraklja in je bil v mnogih deželah priznan grški modrijan.
5 Apollo je odprl Jezusu vsa vrata do grške učenosti in v Areopagu je Jezus slišal govoriti najbolj modre učitelje.
6 Toda Jezus jim je prinesel modrost, mnogo višjo od njihove; in tako je tam učil.
7 Nekoč je stal v amfiteatru in Apollo ga je pozval, naj govori, in Jezus je spregovoril:
8 "Učitelji Atenci, poslušajte! V pradavnih časih so možje, ki so poznali zakone narave, iskali in odkrili kraj, kjer stoji vaše mesto še danes.
9 Povsem dobro veste, da so deli zemlje, kjer njeno plemenito utripajoče srce poganja etrske valove proti nebesom, da se srečujejo z etri od zgoraj:
10 Od tam, kjer duhovna luč in umevanje izžarevata podobno kakor nočne zvezde.
11 Nikjer na zemlji ni prostora, ki bi bil tako zelo dovzeten, tako duhovno oblagodarjen, kakor pa je ta, kjer leži vaše mesto.
12 Da, oblagodarjena je vsa Grčija. Nobena dežela ni bila domovina tako mogočnih mislecev, kot jih razkrivajo in odlikujejo vaši slavni rokopisi.
13 Na grških tleh je bila rojena cela armada velikanov na polju filozofije, pesništva, znanosti in umetnosti. V vaši zibeli čiste misli so rasli in se razvijali v moško zrelost.
14 Ne prihajam semkaj, da bi govoril o znanosti, filozofiji ali umetnosti, saj ste o vsem tem vi sedaj najboljši učitelji sveta.
15 Toda vsi vaši visoki dosežki so zgolj stopnice do svetov onkraj območja čutov; so zgolj varljive sence, lesketajoče se na zidovju časa.
16 Jaz pa bi vam rad govoril o življenju, ki je onkraj, ki je notri; o pristnem življenju, ki nikoli ne more imeti konca.
17 V znanosti in filozofiji ni sile, ki bi bila dovolj močna, da bi duši omogočila spoznavati samo sebe ali občevati z Bogom.
18 Ne bi hotel ustaviti pretakanja vaših mogočnih miselnih tokov; pač pa bi jih rad usmeril h kanalom duše.
19 Brez pomoči diha Duha teži dejavnost intelekta za tem, da rešuje probleme vidnega, in nič več. 20 Čuti so določeni, da prinašajo v duha zgolj podobe reči, ki so minljive; ne ukvarjajo se z resničnostjo. Ne dojemajo večnega zakona.
21 Človek pa ima in nosi v duši nekaj, kar hoče odstreti kopreno, zato da bi duša mogla videti svet resničnih stvari.
22 Ta nekaj imenujemo duhovno zavest. V vsaki duši spi, a se ne more prebuditi, dokler Sveti Dih ne postane dobrodošel gost.
23 Ta Sveti Dih trka na vrata sleherne duše, toda vstopiti ne more prej, dokler človeška volja ne odpre vrat na stežaj.
24 V intelektu ni sile, ki bi zavrtela ključ. Filozofija in znanost sta se obe trudili, da bi ujeli trenutek, ko bi lahko pogledali za zastor. Toda zaman.
25 Skrivnostna vzmet, ki razmahne vrata duše na stežaj, ne more biti dosežena z ničemer drugim kot s čistostjo življenja, z molitvijo in svetimi mislimi.
26 O, mistični veletok grške misli, vrni se in mešaj svoje čiste vode s tokom duhovnega življenja. Potem duhovna zavest ne bo več spala; tedaj bo človek spoznaval in Bog bo blagoslavljal, osrečeval."
27 Ko je Jezus to povedal, je stopil vstran. Grški mojstri so osupli spričo modrosti njegovih besed. Odgovora niso dali.

POGLAVJE 45

Jezus uči grške mojstre. Gre z Apollom v Delphe in sliši govoriti orakelj. Ta pričuje za njega. Stanuje pri Apollu in je priznavan kot živi orakelj Boga. Apollu razjasni pojav orakeljskega govora.
1 Mnogo dni so grški mojstri poslušali jasno opredeljene besede, ki jih je govoril Jezus. Medtem ko niso mogli povsem razumeti, kar je razlagal, pa so bili vzhičeni nad njim in so sprejemali njegovo filozofijo.
2 Nekega dne, ko sta Jezus in Apollo hodila ob morju, pride v naglici delfski tekač in pove, da želi orakelj govoriti z Apollom.
3 Le-ta pravi Jezusu: "Gospod, če hočeš videti delfsko preročišče in slišati njegovo oznanjevanje, me lahko spremljaš. In Jezus gre.
4 Učitelja pohitita, in ko prideta v Delfe, je vladalo tam veliko razburjenje.
5 Ko je Apollo stal pred orakljem, je ta spregovoril:
6 "Apollo, grški modrijan, ura bije dvanajst; prišla je zdaj polnoč časov.
7 Časi se porajajo v naročju narave, nosi jih tako, da se rode v veličastvu ob vzhajajočem soncu, ko pa sonce dobe zahaja, doba razpade in umre.
8 Delfični čas je bil čas slave in ugleda. Bogovi so govorili človeškim otrokom preko orakljev iz lesa, zlata in dragocenih kamnov.
9 Delfijsko sonce zahaja. Orakelj bo pojemal. Blizu je čas, ko ljudje njegovega glasu ne bodo več slišali.
10 Bogovi bodo človeku govorili preko človeka. Živi orakelj stoji sedaj znotraj teh svetih gajev. Prišel je Logos iz višav.
11 Odslej bo moja modrost in moč pojemala, rasla pa bo modrost in moč njega, Emanuela.
12 Postojte, vi mojstri vsi. Vsaka stvar naj prisluhne in časti njega, Emanuela."
13 Nato preročišče skozi štirideset dni ni več govorilo. Duhovniki in ljudstvo so se čudili. Od blizu in daleč so prihajali, da slišijo živi orakelj oznanjati modrost bogov.
14 Jezus in grški modrijan pa sta se vrnila. V Apollovem domu je živi orakelj govoril skozi štirideset dni.
15 Ko sta nekega dne sama sedela, je Apollo dejal Jezusu: "Ta sveti delfski orakelj je s svojo besedo Grčiji naklanjal marsikatero pomoč.
16 Povej mi, prosim, kaj je tisto, kar govori. Je to angel, človek ali živi bog?"
17 In Jezus je odgovoril: "Ne angel ne človek in ne bog ni, ki govori. To je enkratna modrost duhov-mojstrov Grčije, ki so združeni v mojstrskega duha.
18 Ta orjaški duh si je sam prilastil substance duše ter misli, sliši in govori.
19 Ostal bo živa duša ves čas, dokler ga bodo mojstrski duhovi hranili z mislimi, modrostjo, vero in upom.
20 Ko pa bodo učiteljske osebnosti izginile iz dežele, bo orjaški mojstrski duh nehal bivati in odtlej delfski orakelj ne bo več govoril."

POGLAVJE 46

Vihar na morju. Jezus reši potapljajoče se, zavrne praznoverje Atencev in razloži, kako Bog pomaga. Zadnje srečanje z Grki. Jadrnica Mars ga prepelje v Egipt.
1 Bilo je na praznik, ko je Jezus hodil ob atenski obali.
2 Nastane vihar. Metal je čolne sem in tja kakor igračke po morski gladini.
3 Mornarje in ribiče je morje sprejemalo v mokre grobove. Mnogo trupel je ležalo raztresenih vzdolž obale.
4 Jezus je brez obotavljanja s svojo mogočno besedo reševal številne ogrožene, pogostoma je dozdevno mrtve vrnil življenju.
5 Na teh obalah pa so bili postavljeni oltarji bogovom, domnevnim gospodovalcem morja.
6 Ne oziraje se na vpitje potapljajočih se mož, se je vse ljudstvo - moški in ženske - zgnetlo okrog teh oltarjev in klicalo svoje bogove na pomoč.
7 Končno se je vihar polegel, morje se je povsem umirilo in ljudje so spet lahko trezno mislili. Tedaj je Jezus spregovoril:
8 "Vi, častilci lesenih malikov, kako naj bi vaše brezumne molitve zmogle ukrotiti besneči vihar?
9 Kje je ostala moč teh ubogih, od neurja razmršenih podob božanstev, poslikanih z meči in kronami?
10 Bog, ki bi bil zaprt v tako majhni skrinji, bi s težavo krotil besnečo muho; kako potem upati, da bo kljuboval gospodovalcem vetrov in valov?
11 Mogočne sile nevidnih svetov ne nudijo svoje pomoči, dokler ni človek storil vsega, kar mu je mogoče. Pomagajo šele, kjer človek več ne more dalje.
12 Vi pa ste se mučili in molili okrog teh oltarjev, pri tem pa pustili umirati ljudi, ki bi jih s svojo pomočjo lahko rešili.
13 Glejte, Bog, ki rešuje, biva v vaših dušah; javlja se, ko se poslužuje vaših lastnih nog in rok.
14 Moč nikdar ne prihaja od lenarjenja, niti od tega, da čakate druge, ki naj bi nosili vaše breme ali storili, kar bi morali opraviti vi sami.
15 Če pa storite, kar največ morete, da bi nosili lastna bremena in opravljali svoje delo, tedaj prinašate Bogu žrtev, prijetno njegovim očem.
16 Tedaj Sveti-Edini piha mogočno v oglje vaše požrtvovalnosti, da ogenj visoko vzplapola, napolnjujoč vam dušo z lučjo, močjo in postrežljivostjo.
17 Najbolj učinkovita molitev, ki jo ljudje lahko darujejo kateremukoli božanstvu, je pripravljenost pomagati tistim, ki so pomoči potrebni; kar namreč storimo drugim, bo Sveti-Eden storil nam.
18 In na ta način Bog pomaga."
19 Jezus je dokončal svoje delo v Grčiji in moral je na pot proti jugu, v Egipt. Apollo z največjimi učitelji grške dežele ter mnogo ljudi je stalo na obrežju, da bi mlademu hebrejskemu učeniku voščili srečno pot. Jezus pa jim je še spregovoril:
20 "Sin človekov je bil v marsikateri deželi. Stal je v templjih množice tujih bogov, številnim ljudstvom, rodovom, jezikom je oznanjal blagovest o dobri volji in miru na zemlji.
21 Množično so ga domovi z naklonjenostjo sprejemali; med vsemi temi pa je Grčija moj najbolj kraljevski gostitelj.
22 Širina grške miselnosti, globina njihove filozofije, vzvišenost njihovih nesebičnih stremljenj je Grke odlično usposobila, da so postali prvoborci za človeško svobodo in pravičnost.
23 Zla usoda je Grčijo potisnila v vojskovanje, ker je zaupala v telesne sile in intelekt, pozabljala pa moč duha, ki veže narod na izvor lastnih sil.
24 Toda Grčija ne bo vselej sedela v temni deželi senc kot podložnica tujega kralja.
25 Kvišku glave, vi možje Grčije! Prišel bo čas, ko bo Grčija dihala etre Svetega Diha in bo glavni studenec duha moči na zemlji.
26 Toda vaš zaščitnik, vaš varuh in vaša moč mora biti Bog!"
27 Potem je Jezus rekel: Srečno! Apollo je dvignil roko v pozdrav in blagoslov, ljudstvo pa je pretakalo solze.
28 Grška jadrnica Mars je mladega učenika prepeljala v Egipt.