POGLAVJE 31

Brahmanski duhovniki, ogorčeni spričo Jezusovih naukov, sklenejo, da ga preženejo iz Indije. Lamaas se zavzame zanj. Duhovniki najamejo morilca, da bi ga usmrtil. Na Lamaasovo svarilo zbeži v Nepal.
1 Jezusove besede in dejanja so vzbudila nemir po vsej deželi.
2 Preprosto ljudstvo je bilo z njim prijazno, verovali so vanj in mu sledili v trumah.
3 Duhovniki in voditelji so se ga bali, tako da jim je že samo njegovo ime vzbujalo grozo.
4 Razglašal je bratstvo življenja, upravičenost enakih pravic ter učil, da so duhovniki in žrtveni obredi nepotrebni, nekoristni.
5 Stresel je peščeni temelj, na katerem je stal brahmanski sistem, pokazal, da so brahmanski maliki prešibki in žrtve tako prepojene z grehom, da so oltarji in molitveni vozički ostajali splošno pozabljeni.
6 Duhovniki so razglašali, da bo prišlo v deželi do revolucije, če bo ta hebrejski deček še dalje ostal v njej. Bali so se, da se bo ljudstvo uprlo, pobilo duhovnike in porušilo templje.
7 Po vsej deželi so razposlali klicarje, v Benares pa so prišli duhovniki iz vseh provinc, da je bilo mesto kot v plamenih brahmanskega fanatizma.
8 Lamaas iz templja Jagannath, ki je dobro poznal Jezusovo notranje življenje, je bil v mestu in slišal ter opazoval razdraženo zanesenost duhovnikov.
9 Dvignil se je in spregovoril: "Moji bratje duhovniki, bodite preudarni, pazite, kaj delate. Ta dan bo ostal v neizbrisnem spominu.
10 Svet gleda na nas. Resnično življenje brahmanske misli je na preizkušnji.
11 Če izgubimo luč pameti, če danes zavladajo predsodki, če se zatečemo k divji nasilnosti in si omadežujemo roke s krvjo, ki je v Brahmovih očeh lahko nedolžna in čista,
12 tedaj nas utegne zadeti njegovo maščevanje, pa se nam bo pod nogami zdrobil temeljni kamen, na katerem stojimo, in razpadlo bo naše drago duhovništvo, naša postava in naši oltarji."

13 Niso mu pustili, da bi dalje govoril. Ogorčeni duhovniki so ga popadli, ga bili in opljuvali, ga razglasili za izdajalca ter ga krvavečega pognali na cesto.
14 Nato pa je zavladala zmeda. Duhovniki so se spremenili v drhal. Pogled na človeško kri je izzval peklenska dejanja in zahteval vedno večje okrutnosti.
15 Voditelji, v strahu, da izbruhne prava vojna, so iskali Jezusa in ga našli, ko je na trgu mirno govoril množici.
16 Silili so vanj, naj odide, da si reši življenje. On pa ni hotel oditi.
17 Nato so duhovniki iskali vzrok, da bi ga mogli spraviti v zapor. Toda krivde na njem ni bilo izslediti.
18 Zatekli so se k lažnim pričam. Ko pa so prišli biriči, da bi ga odpeljali v sodno dvorano, so se zbali, ker je ljudstvo stalo v njegovo obrambo.
19 Duhovniki so bili osupli in so sklenili, da ga spravijo iz življenja z izdajstvom.
20 Iztaknili so človeka, ki je moril za plačilo, in ga ponoči poslali, da bi umoril predmet njihove jeze.
21 Lamaas zve za njihovo zaroto in načrt ter pošlje sla, da opozori njegovega prijatelja. In Jezus naglo odpotuje.
22 Ponoči zapusti Benares ter potuje proti severu. Povsod mu na poti pomagajo kmetje, trgovci in pripadniki najnižje kaste.
23 Po mnogih dneh doseže mogočno Himalajo in ostane v mestu, imenovanem Kapivastu.
24 Budovi duhovniki mu na stežaj odpro tempeljska vrata.

POGLAVJE 32

Jezus in Barata skupaj bereta svete knjige. Spričo budističnega nauka o potovanju duš Jezus razodene pravi izvor človeka. Srečanje z Vidyapatijem, ki postane Jezusov sodelavec.
1 Med budističnimi duhovniki je bil eden, ki je takoj spoznal vzvišeno modrost Jezusovih besed. Bil je to Barata Arabo.
2 Jezus in Barata sta skupaj prebirala judovske psalme in preroke, brala Vede, Avesto in modrost Gotama Bude.
3 Ko sta tako brala in govorila o človekovih možnostih, Barata reče:
4 Človek je čudo vesolja. Je del vsega, kar je, ker je bil živo bitje na vsaki ravni življenja.
5 Bil je čas, ko človeka ni bilo. Tedaj je bil brezoblična substanca v kalupu časa. Nato je bil protoplazma.
6 Po splošnem zakonu vse teži kvišku do stopnje popolnosti. Protoplazma se razvija in postane reptil, nato ptica, nato četveronožec, nazadnje doseže obliko človeka.
7 No, človek kot tak je duh in duh je tu, da dosega popolnost preko izkustva. Duh pa se pogosto javlja v telesni obliki, in sicer v taki, ki mu za njegov razvoj najbolj ustreza. Tako se duh lahko javlja kot črv ali ptica ali četveronožec ali kot človek.
8 Prišel bo čas, ko bo vse živo doseglo razvojno stopnjo popolnega človeka.
9 Ko pa bo človek postal popoln človek, tedaj se bo razvijal dalje v višje oblike življenja."
10 Jezus pa reče: "Barata Arabo, kdo te je učil, da se duh, ki je človek, lahko javlja v mesu četveronožca ali ptice ali plazilcev?"
11 Barata odvrne: "Vse od onih časov dalje, ki se jih človeštvo ne spominja, so nam naši duhovniki to govorili in odtod mi to vemo."
12 Jezus pa reče: "Razsvetljeni Arabo, ti si duhovni učitelj, pa veš, da človek ničesar zares ne pozna, kolikor mu je bilo to zgolj rečeno.
13 Človek lahko verjame, kar drugi pravijo, nikoli pa tega sam resnično s tem ne pozna. Če hoče kaj zares vedeti, poznati, mora sam biti to, kar pravi, da ve oziroma pozna.
14 Ali se spominjaš, Arabo, da si bil kdaj čebela ali ptica ali črv?
15 Če pa za svojo trditev nimaš boljše utemeljitve, razen da so vam duhovniki to povedali, tega pravzaprav ne veste, marveč le domnevate, da je tako.
16 Ne oziraj se torej na to, kaj je kdo rekel. Pozabimo na meso in pojdimo z duhom v deželo breztelesnosti; duh ničesar ne pozabi.
17 Duhovni mojstri so sposobni, da sebe zasledijo v smeri nazaj skozi obdobja; tako oni vedo.
18 Kar se začne, bo imelo svoj konec. Če bi človek nekdaj ne bil, bi moral priti čas, ko ga več ne bo.
20 Iz knjige Spominov samega Boga beremo: Bog Tro-Eden je izdihal in sedmero Duhov je stalo pred njegovim obličjem (Hrebrejci imenujejo te sedmere Duhove Elohim).
21 In ti so bili, ki so v svoji brezmejni mogočnosti ustvarili vse, karkoli je ali je bilo.
22 Ti Duhovi Boga Tro-Enega so prepluli brezmejni prostor, pa je nastalo sedmero etrov, in vsakteri od teh etrov je imel svojo vrsto življenja.
23 Te življenjske oblike niso bile drugo kot misli Boga, odete v substanco lastne etrske ravni.
24 (Ljudje imenujemo te etrske ravni protoplazme, zemlje, rastline, živali, človeka, angela in keruba.)
25 Te ravni z vsemi svojimi mrgolečimi mislimi Boga nikoli niso vidne očem človeka v telesu. Sestavlja jih substanca, ki je tako prefinjena, da ne more biti zaznavna telesnemu očesu; in vendar prav ta sestavlja dušo vseh reči.
26 Z očmi duše pa vsa ustvarjena bitja vidijo te etrske ravni in vse te življenjske oblike.
27 Ker so vse življenjske oblike na vsaki ravni življenja misli Boga, vse te stvari tudi mislijo, vsaka je v posesti volje in ima svoji stopnji ustrezno sposobnost izbiranja.
28 In na svojih izvirnih ravneh je vse ustvarjeno oskrbovano s hrano od etrov lastne ravni.
29 In tako je bilo z vsakim živim bitjem, dokler se ni volja polenila in so tedaj etri protoplazme, zemlje, rastline, živali, človeka začeli vibrirati zelo počasi.
30 Vsi etri so se zgostili in vse ustvarjeno na teh ravneh je dobivalo groba obličja, obličja iz mesa, ki jih človek lahko zaznava. In tako se je pojavila ta grobost, ki jo ljudje imenujejo fizičnost.
31 To pa je, kar imenujemo človekov padec. Padel pa ni samo človek, kajti v ta padec je bila vključena protoplazma, zemlja, rastlina in žival.
32 Angeli in kerubi niso padli, njihova volja je bila vedno krepka in tako so ohranili eter svojih ravni v skladju z Bogom.
33 Ko pa so etri dosegli stopnjo ozračja in je vse ustvarjeno teh ravni moralo prejemati hrano iz ozračja, se je porodila stanje konflikta. Tako je postal zakon to, kar človek imenuje preživetje najsposobnejšega.
34 Močnejše bitje je jedlo telo šibkejšega na ravni javljanja dejstev, kjer ima svoj izvor meseni zakon evolucije.
35 Tako zdaj človek v svoji skrajni nesramnosti pobija in je živali, žival uživa rastlino, rastlina uspeva na zemlji, zemlja črpa protoplazmo.
36 V onstranskem kraljestvu duše te mesene evolucije ne poznajo in velika naloga duhov na višini "mojstrov" je v tem, da zopet vzpostavijo dediščino človeka in ga privedejo nazaj na položaj, ki ga je izgubil, da bo zopet živel na osnovi etrov svoje prvobitne ravni.
37 Misli Boga se ne spreminjajo. Življenjska javljanja vsake ravni se razvijajo do popolnosti lastne zvrsti. In ker misli Boga sploh ne morejo umreti, ni smrti za nobeno bitje na teh sedmero etrih sedmerih Duhov Tro-Enega Boga.
38 In zato zemlja, prst nikoli ni rastlina; žival, ptica, reptil nikoli ni človek in človek ni in ne more biti žival, ptica ali reptil.
39 Prišel bo čas, ko bo vseh teh sedmero življenjskih javljanj absorbiranih, použitih, in človek, žival, rastlina, prst in protoplazma bodo odrešeni."
40 Barata je bil vzhičen; modrost judovskega modreca je bila zanj razodetje.
41 Vidyapati pa, najmodrejši izmed indijskih modrijanov, načelnik templja Kapavistu, je slišal, kako Barata govori Jezusu o izvoru človeka, nato še odgovor hebrejskega preroka, pa je rekel:
42 "Vi duhovniki templja Kapavistu, poslušajte! Danes stojimo na vrhu časa. Pred šestimi stoletji je bila rojena mojstrska duša, ki je človeku darovala veličastno luč, in danes znova stoji Mojster tu v templju Kapavistu (podobno kot pred šestimi stoletji).
43 Ta hebrejski prerok je vzhajajoča božanstvena zvezda modrosti. Prinaša nam spoznanje o skrivnih božjih stvareh. In ves svet bo slišal njegove besede ter proslavljal njegovo ime.
44 Vi duhovniki templja Kapavistu, stojte! Tiho poslušajte, ko on govori, on, ki je živi orakel Boga."
45 In vsi duhovniki so izražali zahvalo ter so proslavljali Budo razsvetljenja.

POGLAVJE 33

Jezus uči preprosto ljudstvo ob viru. Oznanja, kako priti do sreče. Prilika o kamnitem polju in skritem zakladu.
1 V tihi meditaciji je Jezus sedel ob žuborečem viru. Bilo je na praznik in mnogo ljudstva služabniške kaste je bilo blizu onega mesta.
2 Na vsakem čelu in na vsaki roki teh ljudi je Jezus videl v potezah sledove trdega dela. Nobeno obličje ni nosilo v očeh veselja. Nihče od celotne skupine ni mislil na drugo kot na napore.
3 Enega od njih Jezus nagovori in vpraša: "Zakaj ste vsi tako otožni? Niste srečni v svojem življenju?"
4 Mož odvrne: "Skoro ne vemo, kaj ta beseda pomeni. Z napornim delom se preživljamo in to nam je edino upanje, zato blagoslavljamo dan, ko bo konec naporov in bomo legli k počitku v Budovem mestu smrti."
5 Jezusovo srce je ganjeno od sočutja in ljubezni do teh ubogih garačev, pa reče:
6 "Delo ne bi smelo nikogar žalostiti. Ljudje naj bi bili najbolj srečni v delu. Če upanje in ljubezen navdihujeta delo, tedaj vse naše življenje prešinja veselje in mir, to pa so nebesa. Ne veste, da so takšna nebesa namenjena vam?"
7 Mož odvrne: "O nebesih smo slišali. Toda nebesa so tako daleč in veliko življenj je treba, predno dosežemo ta prostor!"
8 Jezus pravi: "Moj brat, človek, napačno misliš. Tvoja nebesa niso daleč. In ni to prostor z določenim obsegom in mejami, ne dežela, ki bi jo morali doseči. To je duhovno stanje.
9 Nikoli ni Bog za človeka ustvaril nebes. Nikoli pekla.Ustvarjalci smo mi sami.
10 Ne išči več torej nebes na nebu. Odpri raje okna svojega srca, pa bodo nebesa prišla, podobna veletoku luči in ti prinesla neizmerno radost. Potem delo ne bo več težavno breme."
11 Ljudstvo je bilo vzhičeno in se je zbiralo tesno ob Jezusu, da bi slišalo besede tega nenavadnega mladega učenika.
12 Prosili so ga, naj jim še več pove o Očetu-Bogu, o nebesih, ki si jih človek lahko ustvari na zemlji, in o brezmejni radosti.
13 In Jezus jim spregovori v priliki: "Neki človek je imel polje. Zemlja je bila trda in revna.
14 Z vztrajnim delom je komaj dovolj pridelal, da bi družino obvaroval stradanja.
15 Nekega dne pride mimo rudar, ki je imel sposobnost, da je videl v notranjost zemlje. Opazi tega ubogega človeka in njegovo nerodovitno polje.
16 Pokliče k sebi izčrpanega garača in mu pravi: - Moj brat, ali ne veš, da tvoje izsušeno polje prav malo pod površino skriva bogate zaklade?
17 Pičlo orješ, seješ in prideluješ, in vendar dan za dnem stopaš nad rudnikom zlata in dragih kamnov.
18 To bogastvo ni na površju zemljišča. Toda če boš le odstranil kamnita tla in kopal globoko v zemljo, ti ne bo treba valje obdelovati brez uspeha.
19 Mož je verjel. Nedvomno rudar pozna stvar, si reče, pa bom odkril zaklade, ki jih skriva moje polje.
20 Odkoplje proč kamnita tla in globoko v zemlji najde zlato rudo."
21 In Jezus pristavi: "Človeški sinovi naporno delajo na pustih ravneh, na žarečem pesku in kamnitih tleh. Delajo isto, kar so delali njihovi očetje in niti sanja se jim ne, da bi lahko poskušali kaj drugega.
22 Glejte, pride duhovni mojster in jim pripoveduje o skritem blagostanju. O tem, da pod kamnitimi tlemi telesnosti počivajo zakladi, katerih nihče niti ne sluti;
23 v srcu da so najdragocenejši biseri v izobilju; vsak, kdor le hoče, lahko odpre vrata do njih, pa jih ima."
24 Tedaj ljudstvo vzklikne: "Daj nam spoznati pot, po kateri lahko najdemo blagostanje, polnost, ki je znotraj naših src."
25 In Jezus jim odkrije pot. Garači zagledajo drugo stran življenja, pa se jim garanje spremeni v radost.

POGLAVJE 34

Jubilej v Kapavistu. Jezus uči na trgu in ljudstvo strmi. Pove priliko o zanemarjenem vinogradu in božanskem vinogradu. Njegove besede razdražijo duhovnike.
1 V svetem Kapavistu je slovesen dan. Množica Budinih častilcev se je zbrala, da proslavi jubilej.
2 Tam so bili duhovniki in učitelji duhovnosti iz vseh strani Indije. Učili so, toda z mnogimi besedami so ljudem posredovali le malo resnice.
3 Pa pride Jezus na trg starega dela mesta ter začne učiti. Govori o Bogu, ki je Oče in Mati, razlaga o bratstvu življenja.
4 Duhovniki in vse ljudstvo je strmelo ob njegovih besedah in so rekli: Ni li to Buda, ki se je vrnil v telesu? Nihče drug ne bi mogel govoriti tako preprosto in mogočno.
5 Jezus pa je govoril v priliki. Rekel je: "Neki vinograd je bil povsem zanemarjen: trte visoke, listje in mladike divje razraslo.
6 Razbohoteno listje je jemalo trtam sončno svetlobo. Zato so bili grozdi kisli, maloštevilni in majhni.
7 Prišel je obrezovalec. S svojim ostrim nožem je odrezal vse mladike in noben list ni ostal, zgolj korenina in deblo, drugega nič.
8 Marljivi sosedje so prišli vsi skupaj in so ostrmeli. Obrezovalcu so rekli: - Nespametnež, vinograd si opustošil!
9 Kakšna puščoba! Vsa lepota je proč, in ko bodo ob trgatvi prišli brat, ne bo grozdja.
10 Viničar jim pravi: - Pomirite se zaradi misli, ki vas obhajajo sedaj. Vrnite pa se ob času trgatve in videli boste.
11 Ko pa je bil ti čas trgatve in so se sosedje vrnili, so bili presenečeni.
12 Prej gola debla so pognala mladike in listje in težki šopi grozdja so vsako mladiko težili k tlom.
13 Trgalci so se radovali, ko so dan za dnem vozili v stiskalnico bogat pridelek.
14 Glejte, Gospodov vinograd! Zemlja je zasajena po vsej površini z visoko trto - in to so ljudje.
15 Bleščeče oblike in človeški obredi so veje, njihove besede so listi. In to se je tako razbohotilo, da sončna luč ne more več do srca. Zato manjkajo sadeži -duhovno grozdje.
16 Glejte, pride obrezovalec, ki z dvoreznim nožem reže proč veje in listje besed.
17 Razen surovih debel človeškega življenja ne ostane ničesar več.
18 Duhovniki in ljubitelji zunanjega blišča karajo obrezovalca in ga hočejo ovirati pri njegovem delu.
19 Ne vidijo lepote na deblih človeškega življenja, ne obetajo si sadov.
20 Prišel pa bo čas trgatve in oni, ki so zasramovali obrezovalca, bodo ostrmeli, ko se vrnejo in vidijo, da so človeška debla, ki so se zdela brez življenja, obložena malone do tal z dragocenimi sadovi.
21 In slišali bodo, kako se obiralci grozdja duha radujejo zaradi bogatih sadov življenja.
22 Duhovniki niso bili posebej vzradoščeni zaradi Jezusovih besed. Ugovarjali pa mu niso, kajti bali so se množice.

POGLAVJE 35

Jezus in Vidyapati razmišljata o potrebah naslednjega svetovnega obdobja.
1 Indijski modrijan in Jezus sta se velikokrat sešla in govorila o potrebah narodov in človeštva, o svetih naukih, oblikah in obredih, ki bi najbolje ustrezali naslednjemu obdobju.
2 Nekega dne sta skupaj sedela na gorskem sedlu pa je rekel Jezus: "Prihodnja doba gotovo ne bo potrebovala duhovnikov in oltarjev, kakor tudi ne življenjskih žrtev.
3 Žrtvovati živali in ptice nima v sebi nikakršne moči, ki bi človeku pomagala, da sveto živi."
4 Vidyapati odvrne: "Vse oblike in obredi so simboli za to, kar mora človek opravljati znotraj templja svoje duše.
5 Edini-Sveti od človeka pričakuje, da radovoljno žrtvuje svoje življenje za ljudi. Vse tako imenovano darovanje na oltarjih in skrinjah, ki je bilo ustanovljeno v začetku časov, uči človeka, kako bi daroval sebe, zato da reši človeka-brata. Človek se namreč sam ne more rešiti, razen tako, da svoje življenje izgublja, ko rešuje druge.
6 Popolna doba ne bo zahtevala oblik in obredov in žrtvovanja mesa. Naslednji čas ni popolni čas, zato bodo ljudem v pouk potrebni predmeti kakor tudi simbolični obredi.
7 In v veliki religiji, v katero boš ljudi uvedel ti, bodo potrebni preprosti obredi umivanja in spominjanja. Božanstva pa ne zahtevajo krutega žrtvovanja živali in ptic."
8 Jezus odvrne: "Bogu se morajo studiti lesketajoče zunanjosti duhovnikov v njihovem službovanju.
9 Če si ljudje nadenejo vpadljive obleke v znak, da so božji služabniki, in se prepeljavajo okrog kakor pavi, da bi jih ljudje občudovali zavoljo njihove pobožnosti ali česa drugega, se Bog gotovo z gnusom odvrača od njih.
10 Vsi ljudje so enaki služabniki našega Očeta-Boga, so kralji in duhovniki.
11 Ali ne bo prihodnje obdobje zahtevalo, da se docela odpravi duhovniška kasta, prav tako vsaka druga kasta in neenakost med človeškimi otroki?"
12 Vidyapati odvrne: Prihodnji čas še ni čas duhovnega življenja, zato se bo človek še bahal z duhovniškimi oblačili in pel pobožne pesmi, da bi se izkazoval za svetega.
13 Preproste obrede, ki jih boš uvedel ti, bodo cenili tisti, ki bodo šli za teboj, dokler ne bo sveta služba tega časa docela prežarila blišč duhovniške službe Brahmovega časa.
14 To je problem, ki ga mora razrešiti človeštvo samo.
15 Popolni čas bo nastopil, ko bo duhovnik sleherni človek in ljudje ne bodo uporabljali posebnih oblačil za to, da opozore na svojo bogoljubnost.